Zelo oster odziv ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na razkritja N1 o položaju goričanskih šivilj, ki jim v podjetju Moda Mi&Lan že leta kršijo njihove pravice. Inšpektorji za delo v to podjetje hodijo že 11 let, tam so opravili 33 nadzorov, potrdili 42 kršitev, nekatere še preverjajo, izrekli so za več tisoč evrov glob. Pa nič. Vse do zdaj, ko so se na inšpektoratu le odločili, da odgovorne v podjetju še v tem tednu kazensko ovadijo. Vložitev ovadbe pozdravljajo tudi na pristojnem ministrstvu. Ampak: ali je treba storiti in popraviti še kaj?
“Če je vse to, kar ste razkrili, res in če se potrdijo tudi vse ugotovitve inšpektorata, takšno podjetje ne bi smelo obstajati, odgovorni za tako brutalno izkoriščanje pa bi morali za zapahe.”
Tako ostro se je na razkritja N1 o kršenju delavskih pravic šivilj in drugih zaposlenih, ki na pogorišču nekdanjega Murinega obrata v Gornjih Petrovcih na Goričkem danes delajo v tekstilnem podjetju Moda Mi&Lan, za N1 danes odzval državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Njegovo izjavo si lahko ogledate v spodnjem videu.
Kot v zadnjih dneh razkrivamo na N1, v tem podjetju vedno znova prihaja do neizplačil sobotnih ur in onemogočanja njihovega koriščenja, onemogočanja izrabe letnega dopusta, zamud pri izplačilu plač, nadomestil za malico in prevoz na delo, celo prispevkov.
V zadnjem času pa tudi do kršitev varstva pri delu in neizplačila regresa, ki je prav tako zakonska obveznost delodajalca. Od lanskega regresa, ki bi moral znašati najmanj 1.074 evrov, kolikor je bila v letu 2022 minimalna plača, so zaposleni videli vsega okoli 90 evrov.
Dejstvo je, da ima Moda Mi&Lan, kot smo poročali že včeraj, trenutno blokirane račune, zato šivilje tudi še niso dobile plače za marec, ki bi jo morale dobiti 18. aprila.
A podjetje je lani po več letih poslovalo pozitivno. Ustvarilo je dobre tri milijone evrov prihodkov in leto končalo s 40.727 evrov čistega dobička, bilančnega dobička je za 225.286 evrov, pa kljub temu šivilje ne lani ne letos niso dobile vsega, kar jim pripada.
Inšpektorji za delo v Modo Mi&Lan hodijo že 11 let, tam so opravili že 33 nadzorov, do zdaj potrdili kar 42 kršitev, nekatere pa se še ugotavljajo, in izrekli za več tisoč evrov glob. To pa je do zdaj tudi vse, čeprav so na inšpektoratu za delo za N1 sami povedali, da Mode Mi&Lan niti ne obravnavajo več kot povprečno podjetje, saj običajno v enem podjetju ne opravijo toliko nadzorov, kot so jih v tem.
Zdaj vendarle pripravljajo kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v podjetju. In po informacijah N1 jo bodo zaradi suma kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavk in delavcev vložili še ta teden.
“Kaj je delal inšpektorat narobe? Verjetno veliko”
Odločitev inšpektorata za delo, da zdaj le vloži kazensko ovadbo zoper odgovorne v Modi Mi&Lan, na ministrstvu za delo pozdravljajo, je za N1 povedal državni sekretar Dan Juvan. Na vprašanje, kaj je šlo narobe, da je od prvih kršitev do ovadbe moralo miniti kar dobro desetletje, pa je odgovoril: “Kaj je delal inšpektorat narobe? Verjetno veliko.”
Več virov nas je med pripravo te zgodbe o goričanskih šiviljah opozorilo, da je kršenje delavskih pravic v Modi Mi&Lan lahko tudi poslovni model, ki pa ga – da ne bo pomote – sistem dopušča. Bolj kot skladno z zakonodajo izplačevati delavce se lahko izplača plačevati globe.
Recimo: če bi lastnik direktor Mode Mi&Lan Milan Mörec, star maček v tekstilni industriji in nekdanji član uprave nekdanje Mure, svojim šiviljam izplačal lanski regres v celoti, pa ga ni, bi ga to ob nekaj več kot sto zaposlenih stalo več kot 100.000 evrov (če bi izplačal minimalnega). Globa, ki jo zaradi tega tvega, je neprimerno nižji strošek.
Inšpektorat mu je enkrat v preteklosti globo zaradi neizplačanega regresa in še zaradi onemogočanja izrabe letnega dopusta namreč že izrekel, znašala je 4.500 evrov za podjetje in 450 evrov za odgovorno osebo. “A ker je delodajalec nato regres izplačal in s sklepom omogočil koriščenje dopusta, je inšpektorat to prekrškovno odločbo odpravil in jo nadomestil z novo prekrškovno odločbo z izrekom globe 1.500 evrov pravni osebi in opomina odgovorni osebi zaradi onemogočanja koriščenja letnega dopusta,” so pojasnili na inšpektoratu.
Tudi profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo dr. Vesna Leskošek je za N1 opozorila, da pri tem, da se tako sistematično in ponavljajoče se kršenje pravic dogaja, veliko vlogo igra država, ki slabo naslavlja razmerja moči med zaposlenimi in vodstvom podjetja.
“Slovenija je zelo šibka pri preprečevanju slabih praks, zlorab delavskih pravic in trpinčenja. Sam sistem še ni oblikoval ukrepov, ki bi tako ravnanje kaznovali in preprečevali. Nasprotno; deluje na način, ki podpira zlorabe,” je dejala.
Bodo torej na ministrstvu za delo zdaj predlagali spremembe sistema in kakšne, da se takšni primeri ne bodo več dogajali? Kajti ni edini, iz preteklosti jih nekaj že poznamo, med najbolj odmevnimi je bila zagotovo tudi afera Marinblu, kjer so delavci v podjetju v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja delali tudi po 40 ur nepretrgoma. V tem primeru je že vložena obtožnica.
“Sramotilni steber” kršiteljev?
Državni sekretar Juvan je na to, ali in kako je treba popraviti sistem, za N1 odgovoril, da sam sicer zagovarja višje globe, a da ni prepričan, da bi tudi zalegle. Tudi po razkritju primera Mode Mi&Lan ocenjuje, da je rešitev v poostrenih inšpekcijskih nadzorih, pa tudi javni objavi kršiteljev.
“Mislim tudi, da bi inšpekcijski nadzor moral to preprečiti, in me zanima, zakaj ni,” je še za N1 povedal sekretar in napovedal, da bo moral inšpektorat za delo ministrstvu to zdaj tudi pojasniti.
To izjavo državnega sekretarja si lahko ogledate v spodnjem videu.
Juvan je še dodal, da bodo pregledali tudi preteklo prakso delovanja inšpektorata in preverili še, ali ima inšpektorat težave s številom zaposlenih, pristojnostmi … Vsekakor pa od inšpektorjev za delo pričakuje, da bodo pokazali zobe in podjetjem, kjer je poslovni model sistematično kršenje delavskih pravic, “naredili konec”.
“Inšpektor lahko namreč izreče globe v razponu od 3. 000 pa do 20. 000 evrov. Sam se odloči, kateri ukrep bo izrekel in kako visoka bo globa,” je povedal državni sekretar.
“Ko delodajalec naredi (občasno) napako, ki jo odpravi, nižje globe zaležejo. Ko pa inšpektor enkrat ugotovi, da to ni napaka, temveč poslovni model, takrat pa je po mojem mnenju, najvišja globa popolnoma upravičena,” je še dejal državni sekretar na ministrstvu za delo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje