Na vladi so izdali uredbo o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov. Nadomestila bodo energetsko intenzivnim podjetjem krila del stroškov za višje cene električne energije, ki so posledica vpliva cen ogljika na stroške proizvodnje elektrike, izplačana bodo za leta 2022, 2023 in 2024. Na Gospodarski zbornici Slovenije so sprejetja uredbe veseli.
Vlada je danes izdala uredbo o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, potem ko je minuli teden slovensko shemo za ta nadomestila, vredno 99,15 milijona evrov, odobrila Evropska komisija. Potencialnih upravičencev je med 10 in 25, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Nadomestila bodo energetsko intenzivnim podjetjem krila del stroškov za višje cene električne energije, ki so posledica vpliva cen ogljika na stroške proizvodnje elektrike. Upravičenci bodo na podlagi uredbe prejeli nadomestilo za kritje posrednih stroškov za leta 2022, 2023 in 2024. Nadomestila bodo izplačana za preteklo leto, zadnja bodo tako v letu 2025.
Vsak prejemnik pomoči bo moral zmanjšati ogljični odtis tako, da bo vsaj 30 odstotkov porabljene elektrike zagotovil iz nizkoogljičnih virov. Poleg tega bo moral v dveh letih od prejema zadnjega nadomestila celoten znesek nadomestila nameniti za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov na ozemlju Slovenije, za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti na svoji napravi ali za neposredne ali posredne naložbe za zmanjševanje procesnih emisij toplogrednih plinov in emisij drugih onesnaževal na svoji napravi. Kot pravi vlada, želi z uredbo zagotoviti bistven prispevek k razogljičenju slovenske industrije in doseganju podnebnih ciljev.
GZS: Z uredbo o pomoči zaradi posrednih stroškov emisij pretrgan desetletni gordijski vozel
S sprejetjem uredbe so zadovoljni tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). “Hvala tej vladi. S tem je dejansko pretrgan desetletni gordijski vozel, ko slovenska intenzivna industrija ni imela enakih konkurenčnih pogojev, kot so jih imeli naši konkurenti drugje po Evropi, kjer imajo tovrstno industrijo,” je dejala generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal.
Slovenija državne pomoči, ki so jo določale takratne evropske smernice, kljub pozivom GZS ni prenesla v svoj pravni red. Slovenska energetsko intenzivna podjetja so posledično v teh letih izgubila več deset milijonov evrov, je prepričana Nahtigal. “Predstavljajte si, kje bi bila danes Slovenija, če bi ta podjetja 10 let dobivala to pomoč,” je poudarila in dodala, da je izredno ponosna na ekipo GZS in podjetja, ki so zadnja tri leta bila boje z različnimi ministri za dosego tega cilja.
Na podlagi evropske direktive bi morale države članice sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije.
Evropska komisija je pri tem postavila pogoj, da morajo biti takšni finančni ukrepi skladni s pravili o državni pomoči in ne povzročajo neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, so navedli.
Kot so spomnili v vladi, Slovenija tovrstnih ukrepov do zdaj še ni sprejela, čeprav zakon o varstvu okolja navaja, da se lahko sredstva sklada za podnebne spremembe, pridobljena z dražbo pravic do emisije, med drugim porabijo za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov. Zakon obenem pravi, da vlada določi način in pogoje dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida ter so določeni s sklepom EU, ki določa sektorje in dele sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij ogljikovega dioksida.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!