Bosanski junijski embargo na izvoz peletov in drv, ki velja še danes, je slovenskim trgovcem in kupcem povzročil nemalo nevšečnosti. Ne le, da so ostali brez blaga, zaradi česar so se cene tega blaga močno zvišale, trgovci so imeli nekaj količin tudi že plačanih - potem pa jih niso dobili. Zdaj z ministrstva za gospodarstvo prenašajo sporočilo Trgovinske zbornice Slovenije, da so podjetja ali prejela plačano blago ali pa so jim bosanski dobavitelji vrnili predplačila.
Slovenski trgovci so po bosanskem embargu na izvoz peletov in drv, o katerem smo pisali junija v članku Drva in peleti: prepoved Srbije in BiH sprožila negotovost pred zimo pri nas, pomoč poiskali pri Trgovinski zbornici Slovenije. Pred embargom so imeli že naročene – in nekateri tudi plačane – količine, ki pa jih po embargu niso dobili.
“V tem času praviloma polnimo zaloge pred jesenskim viškom prodaje. Prejšnji in ta mesec bi morali dobiti skupno 80 priklopnikov, prišlo jih je 14,” nam je junija dejal Marjan Planinšek, lastnik podjetja Ingles, ki je do letos večino lesnih goriv za prodajo v Sloveniji uvozilo iz BiH in Srbije.
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da so na gospodarskem in zunanjem ministrstvu “večkrat in na različne načine apelirali na BiH, naj prekine embargo in sprosti že zakupljene količine” ter BiH opozarjali, da “uvedba ukrepov ni bila skladna z obveznostmi, ki izhajajo iz Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in BiH”. O problematiki je bila obveščena tudi Evropska komisija, sporočajo.
Aktivnosti za razrešitev te problematike je preko gospodarskih združenj v BiH izvajala tudi Trgovinska zbornica Slovenije, ki je ocenila, da bi slovenska podjetja lahko utrpela okoli 10 milijonov evrov poslovne škode. Danes pa je zbornica, kot izhaja iz sporočila gospodarskega ministrstva, potrdila, da je težava zaradi plačanih avansov v vseh primerih podjetij, ki so se obrnila nanjo, rešena. Podjetja so dobila plačano blago ali vrnjene avanse oziroma vsaj zagotovila svojih dobaviteljev, da se bo to zgodilo.
Zaradi izpada velikega dela dobav, ki so jih trgovci nadomeščali z uvozom iz Avstrije in denimo Poljske, so slovenski uporabniki peletov zadnje mesece plačevali precej višje cene, ki pa se po zadnjih podatkih zdaj vendarle umirjajo.
Niso (bili) pristojni
Pri tem povejmo, da smo na N1 junija, ko smo pisali o bosanskem embargu, o morebitni nameri za ukrepanje spraševali vladajoče. Na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Irena Šinko, so nam dejali, da je to vprašanje v pristojnosti gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Matjaž Han. Od tu so nam sporočili, da tudi oni niso pristojni, saj gre za rabo lesa za energetiko. Vprašanja smo poslali še infrastrukturnemu ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer. Tu so nam dejali, da nimajo pristojnosti v zunanji trgovini ter da gre v primeru lesne biomase za tržni proizvod, ki ni reguliran s strani energetske zakonodaje.
Ko smo konec avgusta, po energetskem posvetu na vladi, zunanji ministrici Tanji Fajon postavili vprašanje, ali je naša diplomacija kaj kontaktirala sogovornike v BiH in Srbiji na to temo, nam je Fajon najprej dejala, da je to odgovornost resornih ministrstev. Ko smo ji prenesli junijske odgovore drugih ministrstev, da je to stvar zunanje trgovine, je dejala, da se bo posvetovala z ministrskimi kolegi.
V začetku septembra smo ji na novinarski konferenci ob 100 dneh vlade postavili enako vprašanje in napovedala je, da bo državni sekretar na gospodarskem ministrstvu na to temo odpotoval v BiH, kjer “se bodo odvili pogovori”. Nekaj dni za tem se je v BiH odpravil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, a je BiH kasneje vseeno podaljšala embargo. Nazadnje so ga podaljšali do januarja 2023.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje