Slovenska ofenziva zaradi embarga na BiH, kjer pa tempo že diktirajo volitve

Slovenija 13. Sep 202219:532 komentarja
Delite:
peleti
Foto: PROFIMEDIA

Na trgu lesnih peletov, s katerimi se ogreva vedno več slovenskih gospodinjstev, vladajo napete razmere in v tem trenutku ni videti, da bi se bistveno izboljšale. Obstaja namreč velika verjetnost, da bo Bosna in Hercegovina, iz katere je Slovenija uvažala največ lesnih proizvodov za kurjavo, ki so bili tudi najcenejši, embargo na izvoz po 23. septembru podaljšala. Ali kot je za N1 dejal pristojni minister Bosne in Hercegovine, kjer bodo 2. oktobra splošne volitve: "Moje stališče je, da moramo prednostno zagotoviti zadostne količine lesnih proizvodov za potrebe BiH in to po cenah, ki so sprejemljive za tukajšnje razmere." Medtem tržna inšpekcija v Sloveniji preverja, ali nekatera podjetja pri nas v skladiščih pelete res zadržujejo špekulativno in upajo, da jih bodo kasneje prodala po še višjih cenah, ki so že tako vrtoglave.

Cene lesnih goriv na slovenskem trgu od leta 2011 spremlja Gozdarski inštitut Slovenije, kjer ugotavljajo, da se je cena za tono lesnih peletov, pakiranih v vreče po 15 kilogramov, od leta 2011 ves čas gibala pod 300 evri.

Še lanskega oktobra je denimo znašala okoli 275 evrov. Nato pa je sledil velik skok. Najprej maja letos na 344 evrov oziroma za 25 odstotkov, avgusta pa je tona peletov poskočila na kar 581 evrov, kar je skoraj 67 odstotna podražitev v vsega treh mesecih.

peleti
Foto : N1

Izvoz peletov iz Rusije, ki je najpomembnejša izvoznica v EU (skupaj z Belorusijo sta v letu 2021 v EU izvozili več kot 2,4 milijona ton peletov, kar je deset odstotkov ocenjene rabe), se je z 10. junijem zaradi sankcij proti Rusiji ustavil, obenem pa poraba peletov v EU narašča že desetletje, lani je “dosegla rekordnih 23, 1 milijona ton, letos naj bi po napovedih presegla 24, 3 milijona ton,” ugotavljajo na gozdarskem inštitutu.

Bo Bosna in Hercegovina embargo na izvoz lesnih proizvodov za kurjavo podaljšala?

Dodatno je nato razmere, tudi v Sloveniji, zaostril embargo Srbije ter Bosne in Hercegovine na izvoz lesnih proizvodov za kurjavo. Razlog za prepoved izvoza je bil naval kupcev in posledično eksplozije cen. Srbija je prepoved izvoza že podaljšala do novembra, enako bi utegnila storiti tudi Bosna in Hercegovina, ki je naša glavna dobaviteljica lesnih proizvodov za kurjavo. Bosanski peleti in drva namreč predstavljajo kar 40 odstotkov lesnih izdelkov za ogrevanje pri nas.

Ker bo gospodarska škoda zaradi prepovedi izvoza iz Bosne in Hercegovine do konca tega leta po ocenah ministrstva za gospodarstvo dosegla deset milijonov evrov, je minister Matjaž Han že pred časom pisal svojemu ministrskemu kolegu v Bosni in Hercegovini, zdaj pa je tja na pogovore poslal še svojega državnega sekretarja Dejana Židana. “Lahko potrdim, da sem se v ponedeljek sestal z ministrom za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Stašo Košarcem in njegovima namestnikoma. Poudaril sem, da je gospodarsko sodelovanje med državama dobro in se bliža že dvema milijardama evrov, pri tem pa sem izrazil tudi pričakovanje, da se odstranijo vse prepreke, ki ovirajo nadaljnjo rast tega sodelovanja,” je za N1 povedal Židan. “Poudaril sem tudi zavezo Slovenije, da se bo še naprej aktivno zavzemala za to, da Bosna in Hercegovina čim prej pridobi status države kandidatke za članstvo v Evropski uniji.”

Iz bosanskega ministrstva za zunanjo trgovino in ekonomske odnose so na vprašanja N1 o pogovorih s Slovenijo odgovorili le, da se bosanske oblasti še usklajujejo, kaj storiti, ali prepoved izvoza podaljšati, ali pa jo odpraviti za vse ali le za nekatere države. “Moje stališče pa je, da moramo prednostno zagotoviti zadostne količine lesnih proizvodov za potrebe BiH in to po cenah, ki so sprejemljive za tukajšnje razmere,” je za N1 pojasnil minister Košarac.

Po informacijah N1 je Slovenija v BiH s pomočjo vseh razpoložljivih kanalov sprožila pravo ofenzivo za preklic embarga, predstavniki bosanskih oblasti pa se bodo o nadaljnjih korakih ponovno usklajevali v petek. A zaenkrat naj bi prevladovalo stališče, da je po 23. septembru prepoved izvoza treba podaljšati, kar nakazujejo tudi besede ministra Košarca za N1. Dejstvo pa je, da so v Bosni in Hercegovini 2. oktobra splošne volitve in poznavalci zato ocenjujejo, da je podaljšanje embarga realen scenarij, saj politikom daje možnost nabiranja dodatnih političnih točk pred domačimi volilci.

V Bauhausu nakup še vedno omejen

Po zadnjih dostopnih podatkih Statističnega urada se z lesnimi gorivi ogreva več kot polovica slovenskih gospodinjstev. Poleg tega strah pred letošnjo zimo, ki jo bo narekovala energetska kriza, ljudi še bolj sili v iskanje alternativnih načinov ogrevanja, tudi s peleti.

Na spletni strani Bauhausa je še zmeraj obvestilo, da se “pri nabavi energentov na trgu srečujemo z zaostreno situacijo. Dobavljene količine so zaradi povečanega povpraševanja in deloma omejenih nabavnih poti bistveno zmanjšane. V želji, da bi kar se da velikemu številu kupcev omogočili nemoten začetek kurilne sezone ter zmanjšali možnosti morebitnih špekulativnih nakupov, smo najvišjo dovoljeno količino enkratnega nakupa omejili. In sicer na tri palete peletov in eno paleto drv na en nakup.”

Direktor Bauhausa Samo Kupljen je za N1 Slovenija povedal, “da nihče ni pričakoval takšnega zanimanja. Proizvodnja je bila normalna, ni pa normalno povpraševanje, v avgustu je bilo res zelo veliko.” Dejal je, da do zdaj v njihovih skladiščih peletov še ni zmanjkalo in dodal, da bodo “sezono nekako speljali, če bo povpraševanje ostalo takšno, kot je trenutno. Če pa bi kakšnemu večjemu trgovcu peletov zmanjkalo in bi se kupci preusmerili k nam, pa tega verjetno ne bi več zmogli.”

peleti
Foto : PROFIMEDIA

Podobno pripovedujejo v Merkurju: “Povpraševanje po lesnih peletih trenutno presega ponudbo. Razlog so predvsem visoke cene kurilnega olja (vlada jih je z današnjim dnem regulirala, liter kurilnega olja zdaj stane 1,366 evra) in visoke cene plina, saj ljudje iščejo ugodnejše alternative.” Dodali so, da se je povpraševanje vseeno malce umirilo, saj je bilo “v poletnih mesecih enormno, celo nekajkrat večje v primerjavi z letom prej.”

Kljub velikim motnjam v oskrbi Merkur pelete še dobiva vsak teden, za omejitev, koliko peletov lahko kupec kupi, pa se niso odločili. Res pa je, so dodali, da jih prodajajo samo v trgovinah, prek spleta pa ne več, ravno zato, da zaloge ne bi prehitro pošle.

Tudi v Petrolu beležijo večje povpraševanje po peletih in ostalem lesnem kurivu, a tudi oni nakupov še niso omejili. Mirijo, da “so za zaloge peletov poskrbeli že v mesecih nizkega povpraševanja. Po trenutnih ocenah je zalog dovolj.” A zaradi embarga na izvoz in morebitnih špekulacij na trgu že iščejo tudi nove dobavitelje.

Špekulanti in vojni dobičkarji tudi pri nas?

Kot je poročalo Delo, pa je minister za gospodarstvo Matjaž Han po anonimni prijavi na teren poslal tržne inšpektorje, ki preverjajo, ali nekatera podjetja po državi v skladiščih res namerno zadržujejo pelete in druge lesne proizvode, da bi jih kasneje lahko prodali po še višjih cenah. “Konec minulega tedna smo tržno inšpekcijo že poslali v Sežano, zdaj pa bodo inšpektorji izvedli pregled po celotni Sloveniji. Če bodo namigi potrjeni, lahko rečem le, da je takšno ravnanje v teh časih zavržno in da gre za povsem nesprejemljivo poslovno prakso. Menim, da se blaga zaradi špekulativnih namenov ne sme zadrževati v skladiščih, ampak bi ga morali dati na trg, ” je za Delo povedal Han.

Tržni inšpektorat za zdaj pravi le, da “nadzor skladiščenja in prodaje drv in peletov poteka.” Kaj so inšpektorji našli, naj bi bilo znano v tednu dni.

Medtem je na ministrstvo za pravosodje prispel tudi predlog, da naj bodo takšna špekulativna dejanja “vojnega dobičkarstva” odslej kaznivo dejanje. Na ministrstvu odgovarjajo, da predlog poznajo, da pa ni formalna pobuda. Kot pravijo, “morebitna uvedba novega kaznivega dejanja terja temeljit razmislek o določitvi znakov kaznivih dejanj, da ne bi zaradi vpeljave novega kaznivega dejanja prišlo do kršitve (ustavnega) načela zakonitosti v kazenskem pravu.” In da neutemeljeno dvigovanje cen v času gospodarske krize že “pokriva” zakon o kontroli cen, v kazenskem zakoniku pa so kot kazniva dejanja že opredeljena podobna dejanja, in sicer protipravno omejevanje konkurence, goljufija na škodo EU in zloraba trga finančnih instrumentov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar