Furs je lani izvedel za 22,8 odstotka manj nadzorov dela in zaposlovanja na črno kot leta 2019, manj nadzorov pa so opravile tudi druge inšpekcijske službe.
Finančna uprava RS (Furs) je lani izvedla 22,8 odstotka manj nadzorov dela in zaposlovanja na črno kot leta 2019, kar je posledica izrednih razmer zaradi epidemije covida-19. Skupaj jih je naštela 9248, pri čemer je kršitve odkrila v okoli 24 odstotkih primerov.
Vladna komisija za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno v poročilu, objavljenem na spletnih straneh vlade, ugotavlja, da je Furs nadzore na tem področju lani zaradi izrednih razmer izvajal le v obsegu, ki je bil nujen in možen glede na odloke vlade, povezane z začasno prepovedjo ponujanja blaga in storitev potrošnikom.
Učinkovitost nadzorov je sicer po navedbah komisije odvisna od vzroka opravljenega nadzora. “Ker se na tem področju nadzori izvajajo v večjem delu po obravnavi prijav, je delež ugotovljenih kršitev v opravljenih nadzorih precej odvisen od tega, kako natančni so podatki po prijavah. Bistveno večji delež nepravilnosti se zaznava v nadzorih, ki so ciljno usmerjeni in načrtovani,” piše v poročilu.
Največ prijav s področja dela in zaposlovanja na črno
Furs sicer prejme največ prijav prav s področja dela in zaposlovanja na črno. Lani jih je naštel 2716 zoper 3443 zavezancev.
V 2763 prekrškovnih postopkih je obravnaval 3313 prekrškov in izrekel globe v skupni višini 3,1 milijona evrov. Ob tem je izrekel tudi 2040 opominov. Ker je upošteval dejstvo, da je poslovnim subjektom v času epidemije nastala gospodarska škoda, je sicer glede na predhodna leta izrekel za 447 odstotkov več opominov, posledično pa odredil manj glob. Je pa lani ne glede na to podal osem kazenskih ovadb za kaznivo dejanje zaposlovanja na črno.
Tudi Tržni inšpektorat RS za delo, ki na področju dela na črno navadno prav tako opravi precejšnje število nadzorov, lani zaradi izrednih razmer ni bil toliko aktiven kot v predhodnih letih. Tudi sicer gre pri njegovem delu “v večini primerov za preverjanje ustreznosti registracije in dovoljenj registriranih subjektov, v posamičnih primerih pa tudi za nedovoljeno reklamiranje ali omogočanje dela na črno s strani registriranih subjektov”.
Četudi ne gre za delo na črno v dobesednem pomenu, pa takšen nadzor po navedbah komisije pripomore k urejenosti trga, predvsem pri preverjanju listin o izpolnjevanju pogojev, ki je “ključen pogoj za zakonito in strokovno opravljanje dejavnosti”.
Manj dela tudi za ostale inšpektorate
Inšpektorat RS za infrastrukturo na področju nadzorov kot problematičen še naprej izpostavlja segment nadzora nad prevozi potnikov z osebnimi vozili (denimo taksi prevozi), kjer je dokazovanje dela na črno posebej težavno.
Inšpektorat RS za šolstvo na drugi strani navaja, da zakonodaja omogoča ustanavljanje zasebnih vrtcev ali opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, a se še vedno pojavljajo številni ponudniki varstva otrok, ki se izogibajo registrskim postopkom, v katerih bi morali izkazati izpolnjevanje predpisanih kadrovskih pogojev ter pogojev za prostor in opremo. “Potrebno je okrepiti zavest staršev o oblikah varstva, ki so skladne z zakonodajo in na ta način tudi nadzorovane,” je mogoče brati v poročilu.
Na področju, ki je v domeni Inšpektorata RS za notranje zadeve, je največ težav v zasebnem varovanju, kjer naj bi prihajalo do dela na črno in plačevanja na roko, a je v praksi to težko dokazati.
Policija medtem v primerih kaznivih dejanj zaposlovanja na črno ne ugotavlja bistvenih razlik s preteklimi leti. “Največkrat gre za opravljanje dela brez prijave v ustrezno zdravstveno zavarovanje in brez ustreznih dovoljenj za delo,” navaja komisija. Policisti še vedno ugotavljajo tudi, da se tovrstna kazniva dejanja najpogosteje pojavljajo v gradbeništvu, gostinstvu in avtoprevozništvu, zaznavajo pa jih tudi v drugih storitvenih dejavnostih.
Mnogo kršitev temeljnih pravic delavcev
V sklopu kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost pa je v zadnjih letih po ugotovitvah policije najštevilčnejše kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev. Gre predvsem za neizplačevanje plač oz. davkov in prispevkov zaposlenim, ko ti ne prejmejo plačila za opravljeno delo ali ga prejmejo v gotovini, v manjši meri pa za kršitve glede sklenitve oz. nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Komisija se je dotaknila tudi osebnega dopolnilnega dela, pri čemer je navedla, da so njegovi izvajalci lani skupaj zabeležili 1,8 milijona evrov prihodkov. Za to delo je bilo sicer pridobljenih 15.730 vrednotnic.
Med njenimi priporočili za naprej so ustanovitev skupine za tujce, ki bi določala, usmerjala in povezovala vsebine dela vseh nadzornih in drugih vpletenih organov, ki delajo na področju odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno državljanov tretjih držav. Med drugim se zavzema tudi za izmenjavo informacij in sodobno informacijsko podporo, poenostavitve zakonodaje, kadrovsko popolnitev inšpekcij in skupno usposabljanje inšpektorjev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!