Znanstveniki pod Antarktiko odkrili ogromno skrivnostno strukturo

Pod več kilometrov debelo ledeno odejo Antarktike se skriva starodavna pokrajina mogočnih gora in globokih dolin. Po desetletjih radarskih in drugih geofizikalnih raziskav so znanstveniki v tem skritem svetu zdaj odkrili dokaze o geološki strukturi izjemnih razsežnosti.

Skupina raziskovalcev pod vodstvom geofizika Egidia Armadilla z Univerze v Genovi je pod Vzhodno Antarktiko odkrila ogromno pahljačasto območje, sestavljeno iz približno 30 med seboj povezanih kotlin, poroča Science Alert.

Struktura, poimenovana Vzhodnoantarktična pahljačasta provinca kotlin (East Antarctic Fan-Shaped Basin Province – EAFBP), se od osrednje točke blizu Južnega pola širi proti obali. Raziskovalci domnevajo, da je nastala še pred razpadom superceline Gondvane in ustvarila šibko točko, ki je pozneje morda usmerjalo ločitev Antarktike in Avstralije, njeni vplivi pa bi lahko bili vidni še danes.

"Ker te kotline ležijo pod približno polovico Vzhodnoantarktičnega ledenega pokrova, verjetno pomembno vplivajo na tok ledu in razvoj pokrajine, zato imajo ključno vlogo pri ledeniških in hidroloških procesih na Antarktiki," so zapisali avtorji raziskave.

Vprašanje o obliki kopnega pod Antarktiko pa ni zgolj akademske narave, piše Science Alert. Led se namreč nenehno premika, njegovo gibanje pa usmerja relief kamninske podlage. Bolj, ko znanstveniki poznajo teren pod ledom, natančneje lahko napovedujejo hitrost in smer premikanja ledu.

Antarktika pa je pomembna tudi za razumevanje zgodovine Zemlje. Predstavlja približno desetino vsega kopnega na planetu, številna vprašanja o Gondvani, nastanku gorstev in razvoju zemeljske skorje pa ostajajo odprta prav zato, ker večine celine ne moremo neposredno opazovati.

Do odkritja prišli po naključju

Do odkritja so raziskovalci prišli nekoliko nepričakovano. Sprva so želeli ugotoviti, kako bi bila Vzhodna Antarktika videti brez ledenega pokrova. Ker približno 27 milijonov kubičnih kilometrov ledu pritiska na kamninsko podlago, bi se ta brez ledu ponekod dvignila tudi za kilometer, piše Science Alert.

Z združevanjem modelov dvigovanja površja ter radarskih, gravitacijskih, seizmičnih in magnetnih podatkov so raziskovalci opazili nenavaden vzorec, velike podledeniške kotline niso bile naključno razporejene, temveč so se kot pahljača širile iz skupne osrednje točke.

Po njihovem mnenju je takšna razporeditev najverjetneje posledica procesa, imenovanega rotacijsko raztezanje, pri katerem se zemeljska skorja razteza navzven okoli osrednje točke, podobno kot se odpira ročna pahljača. To je še posebej razvidno na zemljevidih, kjer se grebeni širijo navzven vzdolž približno 2.000 kilometrov dolge obale.

Če je razlaga pravilna, struktura ohranja sledove tektonskih procesov iz časa pred razpadom Gondvane in ponuja nove namige o ločitvi Antarktike od Avstralije. Pomagala bi lahko pojasniti tudi nastanek nekaterih najbolj osupljivih skritih značilnosti celine, med njimi Transantarktičnega gorovja.

Raziskovalci opozarjajo, da vseh odgovorov še nimajo. Čas nastanka strukture ostaja nejasen, mogoče pa je tudi, da odraža več različnih obdobij raztezanja zemeljske skorje. Prihodnje raziskave bodo skušale razjasniti prav ta vprašanja, še navaja Science Alert.