GZS vladi: Smo v ranljivem položaju, blizu scenarija vojne ekonomije

Gospodarstvo 15. Jul 202217:541 komentar
Plinovod
Foto: PROFIMEDIA

Če Rusija ustavi dobave zemeljskega plina, se kratkoročno ne bomo izognili kriznim razmeram, so predstavniki devetih, pretežno industrijskih podjetij na današnjem sestanku povedali sekretarjema infrastrukturnega in gospodarskega ministrstva Tini Sršen in Matevžu Frangežu. "Srečanje se je zaključilo z ugotovitvijo, da smo v ranljivem položaju, blizu scenarija vojne ekonomije. Sodelujoči so pozvali, da si vlada 26. julija na izrednem zasedanju ministrov za energijo v Bruslju prizadeva, da se ne zgodi črn scenarij ukinitve dobave zemeljskega plina iz Rusije," sporočajo z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je bila organizatorka sestanka.

Z zbornice sporočajo, da se je razprava vrtela okoli posledic visokih cen energentov, težav v energetski in surovinski oskrbi ter verižne reakcije, ki jo te povzročajo skorajda celotnemu gospodarstvu. “Razsežnosti te problematike so veliko večje kot jih nakazujejo le statistični podatki in trenutni izkaz BDP. Ukinitev dobave plina iz Rusije bi povzročila izredne razmere tako za gospodarstvo kot za celotno našo družbo. Razprava je pokazala, da kratkoročnih ukrepov za primer potencialne krize (še) nimamo, zato je še toliko bolj nujen dialog gospodarstvenikov in vlade.”

Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je povedal, da je predsednik vlade Robert Golob v sinočnji oddaji 24 ur zvečer na POP TV navedel napačen podatek, ko je dejal: “Približno 70 odstotkov velikih gospodarskih subjektov ima ugodne cene električne energije, tudi plina. Mogoče celo nižje od reguliranih.” Kot je dejal Cantarutti, se je Golob skliceval na podatke iz ankete GZS, ki pa pravijo, da imajo (anketirana) podjetja toliko zakupljene energije. Za prihodnje leto imajo po drugi strani zakupljene le 18,8 odstotka električne energije in 19,3 odstotka plina.

Široka zasedba

Na sestanku na GZS so posledice predstavili Dušan Marinič (Lip Bled), Melita Rozman Dacar (SŽ Tovorni promet), Tomaž Žnidaršič (Ljubljanske mlekarne ), Edo Škufca (CGP Novo mesto), Dennis Jahič (Aquafil), Borut Kaplja (Papirnica Količevo), Aleš Bizjak (Poclain Hydraulics), Slavko Kanalec (SIJ Group), Irena Rimac Gaspari (Hidria) in Jaka Kavčič (Domel).

Udarec konkurenčnosti

Kot so nam povedali poznavalci tržnih odnosov, drži, da se borzne podražitve energentov še niso povsem prelile v končne cene za podjetja. Sploh tista v tuji lasti ali izvozno usmerjena so namreč pogosto energijo zakupovala tudi za več let vnaprej, saj so morala delati večletne poslovne načrte ali se prijavljati na projekte. Z zakupom energentov so si ta podjetja zagotovila večjo natančnost projekcij stroškov proizvodnje (tako so vedela točno, koliko bodo v določenem trenutku plačala za elektriko, plin in drugo). To nekaterim podjetjem trenutno še koristi, saj energijo plačujejo po ‘starih’, nižjih cenah.

A na dolgi rok se podražitvam tudi ta podjetja najverjetneje ne bodo mogla izogniti. Pogodbe bodo potekle, borzne cene pa so petkrat ali šestkrat višje kot lani spomladi. Za zdaj ne kaže, da se bodo znižale. Z nekajkrat dražjo elektriko in plinom pa so evropska industrijska podjetja seveda manj konkurenčna v primerjavi z ameriškimi ali azijskimi. Predstavnik Domela je na današnjem sestanku opozoril, da zaradi nekonkurenčnosti izgubljajo tržni delež na oddaljenih trgih, če pa bodo druge države EU poskrbele za boljše ukrepe kot Slovenija, se lahko hitro zmanjša tržni delež tudi na evropskih trgih.

Pozvali k posodobitvi kriznih scenarijev

Gospodarstveniki so pozvali k takojšnji aktualizaciji kriznih scenarijev. Državna sekretarka Seršen je pojasnila, da je v ta namen infrastrukturno ministrstvo včeraj ustanovilo krizni skupini (o tem je danes v N1 STUDIO govoril tudi minister Bojan Kumer).

Kot sporočajo z GZS, sta predstavnika Aquafila in SIJ izpostavila odvisnost od plina, kar pomeni, da so se ob prekinitvi dobave le-tega njihova proizvodnja ustavi. O primeru SIJ (in tudi Taluma) smo pisali tukaj. Ustavitev proizvodnje bi vplivala tudi na druga podjetja, saj obe podjetji proizvajata polizdelke zanje.

Predstavnica Slovenskih železnic je na današnjem sestanku povedala, da je vojna v Ukrajini preusmerila transportne tokove, kar se odraža tako v Luki Koper kot na slovenskih železnicah in cestah – med drugim v pomanjkanju železniških transportnih kapacitet. Po navedbah v sporočilu zbornice pa je dejala tudi, da mora država poskrbeti najprej za svoje gospodarstvo in državljane ter po potrebi omejiti izvoz strateško pomembnih surovin in storitev. Katerih, v sporočilu ni navedeno.

Z zbornice so sporočili še, da hiter in učinkovit prehod podjetij na alternativne vire energije omejujejo dolgotrajni birokratski postopki, velike finančne investicije in umanjkanje časa, v nekaterih panogah pa so neizvedljivi. Zavzemajo se za okrepljen dialog, obenem pa vlado pozivajo, da si konec julija na izrednem zasedanju ministrov za energijo v Bruslju, kjer bodo razpravljali o pripravljenosti članic EU na zimo, prizadeva, da se ne zgodi črn scenarij ukinitve dobave zemeljskega plina iz Rusije.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar