V majhnem bosanskem naselju pridelujejo najdražjo zelenjavo na svetu, kilogram stane pravo bogastvo

V majhnem naselju na severu Bosne in Hercegovine raste na desetine nenavadnih vrst zelenjave, zelišč in sadja, med katerimi izstopa paprika, ki velja za najdražjo na svetu.
Oglaševanje
Na posestvu Vesne Bošnjak, prebivalke naselja Omanjska v Bosni in Hercegovini, je mogoče opaziti številne vrste pridelkov, ki jih običajno na tem območju ne bi opazili.
Bošnjak, ki se ima bolj za zbirateljico kot za klasično kmetico, med redkimi vrstami na kmetiji zadnje čase veliko pozornosti namenja posebni papriki iz Južne Amerike.
"Trenutno odstranjujem semena iz najdražje paprike na svetu - Aji Charapite, divje perujske sorte z majhnimi rumenimi plodovi. Tukaj je že vzklila," je povedala v reportaži za javno radiotelevizijo BHRT.
Južnoameriška paprika je znana po svoji visoki ceni, zlasti v posušeni obliki. "Na ameriškem trgu kilogram posušene Aji Charapite stane okoli 20.000 dolarjev (okoli 17.000 evrov). Uporablja se izključno za dekoracijo. Seveda je užitna, vendar jo tako uporabljajo v elitnih restavracijah," je pojasnila Bošnjak in dodala, da je po takšni ceni v BiH žal ne more prodati. "Sicer ne bi gojila malin ali borovnic."
Na vprašanje, kaj vse raste na njeni kmetiji, Bošnjak ni znala natančno odgovoriti. "Ne vem, res ne bi mogla vsega prešteti," je dejala. "Vrst paprik je od 70 do 80, paradižnikov zagotovo več kot 230. Sploh jih ne štejem več. Rada imam eksotične vrste in vsega po malem - od zelišč do zelenjave in sadja."
Na kmetiji se sooča s številnimi težavami
Naselje v občini Usora, kjer Bošnjak goji svoje pridelke, so številni mladi zapustili zaradi dela v tujini, zato je strastna zbirateljica poudarila, da o širitvi proizvodnje ne razmišlja.
"Ker ni delovne sile, pridelujem toliko, kolikor zmorem. Dva rastlinjaka, nasad malin, sto grmov borovnic, nekaj ostalih rastlin in to je to," je pojasnila za BHRT in povedala še, da prideluje predvsem za svojo družino, ostalo pa proda domačinom, na kmetijskih sejmih in prek družbenih omrežij.

Opozorila je tudi, da kmetje prejmejo zelo malo podpore. Leta 2024 in 2025 je vreme uničilo dva njena rastlinjaka, za kar ni prejela nobene finančne pomoči. "Občina ni razglasila nobene naravne nesreče, kaj šele, da bi kdo vprašal, ali potrebujemo kakršnokoli pomoč. Ne vem, kaj naj še rečem," je dejala.
Kljub temu se Bošnjak letos pripravlja na predelavo novega pridelka. Še naprej bo gojila tako običajne kot redke vrste, zaradi katerih se njena kmetija razlikuje od večine drugih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje