Ste voznik tovornjaka, učitelj, mehanik, inženir kemije ali morda natakar? Potem težav z iskanjem službe ne bi smeli imeti, saj delodajalci iščejo prav te profile. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je v Sloveniji več kot sto poklicev, v katerih kadra primanjkuje, to število pa iz leta v leto raste. Preverili smo, kateri so najbolj iskani poklicni profili in kako postopajo delodajalci, ko kadra ne najdejo.
Zavod za zaposlovanje RS enkrat letno izvaja raziskavo Poklicni barometer, v kateri poskuša napovedati razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih za prihodnje leto.
Za leto 2024 je v raziskavi napovedal, da bo kadra primanjkovalo v kar 109 poklicih – v primerjavi z lani se je tako pojavilo 10 novih poklicev, pri katerih potrebe delodajalcev presegajo ponudbo na trgu dela.
Pod drobnogled so v zavodu skupno vzeli 183 poklicev in za letos napovedali pomanjkanje različnih skupin učiteljev v osnovnih in v srednjih šolah, pa tudi svetovalnih delavcev in vzgojiteljev v vrtcih. Napovedali so tudi pomanjkanje inženirjev kemije, veterinarjev, strokovnjakov za razvoj kadrov, sistemskih administratorjev, mehanikov in serviserjev elektronskih naprav.
Bazen kadrov vsako leto manjši
Zavod za zaposlovanje med delodajalci prav tako izvaja raziskavo Napovednik zaposlovanja. Ugotovil je, da lahko glede na odgovore 3.005 delodajalcev, ki so v raziskavi sodelovali, predvideva, da bodo na zavodu v prihodnjih šestih mesecih iskali 34.516 delavcev.
Najbolj iskani poklici v tem časovnem obdobju bodo vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, prodajalci, zaposleni v poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu ter skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo. Na zavodu za zaposlovanje navajajo še čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih in hotelih, elektroinštalaterje, natakarje, zidarje, kuharje, orodjarje, strokovnjake za zdravstveno nego, delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah, mehanike, strugarje, varnostnike, tehnike za strojništvo in pripravljavce ter monterje kovinskih konstrukcij.
Tudi kadrovska agencija Agado kot najbolj iskane profile navaja že omenjene poklice. Dejstvo pa je, da se bazen potencialnih kandidatov vsako leto manjša. “Na to vplivajo demografski dejavniki, na primer staranje prebivalstva in izseljevanje mladih. Problematiko pa zaostruje tudi neskladje med izobraževalnim sistemom in potrebami na trgu dela,” ob tem poudarja.
Kje so razlogi za pomanjkanje kadra
V raziskavi zavoda za zaposlovanje so delodajalce povprašali tudi, kje vidijo razloge za težave pri iskanju kadra. Več kot dve tretjini jih menita, da iskanega kadra preprosto ni. 16,4 odstotka delodajalcev ocenjuje, da je ključni problem v primanjkljajih kandidatov, torej da nimajo ustreznih znanj, veščin in kompetenc, medtem ko jih 11,4 odstotka ocenjuje, da kandidate od prijav na razpisana delovna mesta odvračajo slabi delovni pogoji. To izpostavljajo tudi v kadrovski agenciji Agado. “Pričakovanja kandidatov so se spremenila zaradi velike ponudbe dela in pogosto niso usklajena s pogoji, ki jih ponujajo delodajalci,” poudarjajo.
Foto: PROFIMEDIA
Težave z iskanjem kadra v prihodnje sicer pričakuje več kot polovica delodajalcev, natančneje 52,2 odstotka, najbolj zaskrbljeni pa so po podatkih zavoda za zaposlovanje delodajalci iz gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja. V teh dejavnostih več kot 60 odstotkov delodajalcev pričakuje, da bodo v prihodnosti le stežka našli kader.
Medtem v podjetju FirstClass, v katerem se ukvarjajo z iskanjem in selekcijo kadrov ter s strateškim upravljanjem človeških virov, dodajajo, da so poleg tehničnih profilov zelo iskani tudi finančni specialisti in analitični profili. Ne glede na gospodarske razmere pa so vedno iskani tudi dobri prodajni kadri.
V zadnjem letu so opazili zmanjšanje povpraševanja po IT-kadrih, ki so bili tradicionalno zelo iskani. Razlog vidijo v tem, da evropska – tudi slovenska – podjetja sodelujejo z ameriškimi podjetji, v katerih se je v zadnjem času povpraševanje po teh strokovnjakih občutno zmanjšalo, začela so se celo odpuščanja. Evropska podjetja pa dogajanje v Ameriki občutijo nemudoma. “Drugače kot leta 2008, ko smo v Sloveniji posledice svetovne krize občutili z zamikom. IT-podjetja danes dogajanje v Ameriki zaznajo praktično takoj in se morajo tudi sama prilagoditi,” pojasnjuje Til Lajovic, direktor podjetja FirstClass.
Kaj podjetja spremenijo, ko ne najdejo kadra
Ko se podjetja soočijo s tem, da kljub objavljenemu oglasu ali razpisu za prosto delovno mesto ne najdejo kadra, morajo nekaj ukreniti. Največ delodajalcev, in sicer polovica, se odloči za podaljšanje postopkov zaposlovanja, medtem ko več kot tretjina delodajalcev na koncu na razpisano delovno mesto ne zaposli nikogar.
Slaba tretjina delodajalcev se odloča za iskanje delavcev v tujini. Po oceni kadrovske agencije Agado se bo trend uvoza delavcev iz tujine še okrepil. “Balkanski bazen je že precej izpraznjen, zato bomo delovno silo iskali v bolj oddaljenih državah,” dodajajo.
Petina delodajalcev se odloči, da bodo spremenili (po navadi omilili) pogoje glede izobrazbe, izkušenj ali drugih zahtevanih znanj. V podjetju FirstClass temu pritrjujejo, rekoč, da je pomanjkanje zahtevanih izkušenj in znanj pogosto predvsem pri mlajših generacijah, ki prihajajo na trg dela. “Računovodstvo je na primer področje, ki ni atraktivno za mlajše generacije. V tem tudi sicer delajo nekoliko starejše osebe, ki niso prisotne na omrežjih, kot je LinkedIn, zato je treba do njih pristopati po alternativnih poteh. Dotok mlajših generacij pa je omejen,” dodaja Lajovic.
Vloga umetne inteligence
V podjetju FirstClass v naslednjih letih pričakujejo, da bo veliko vlogo na trgu dela odigrala tudi umetna inteligenca. Že zdaj je mogoče opaziti spremembe na področjih, ki jih umetna inteligenca lahko dodobra nadomesti, recimo pri tekstopiscih. “Pričakujemo, da v prihodnjem obdobju po tovrstnih kadrih praktično ne bo več povpraševanja,” so dodali.
Za to, da ponudijo boljše pogoje, torej višjo plačo in/ali druge bonitete, se po podatkih zavoda za zaposlovanje medtem odloči le 11,7 odstotka delodajalcev, ki najpogosteje prihajajo iz sveta financ in zavarovalništva, gostinstva ter iz področja informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.
A to, da delodajalci ponudijo višjo plačo, kmalu ne bo več dovolj za potencialne kadre, saj so jim vedno bolj pomembni tudi urejeni medčloveški odnosi na delovnem mestu ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. “Podjetja se bodo morala osredotočati ne le na privabljanje zaposlenih, temveč tudi na to, kako kader zadržati,” ob tem dodajajo v skupini Agado.
To izpostavljajo tudi v podjetju FirstClass. “Svojim partnerjem svetujemo, da identificirajo ključne ljudi v podjetju, se z njimi pogovorijo in jim morda že vnaprej izboljšajo pogoje – ne nujno samo finančne. Zamenjava obstoječega zaposlenega z novim je praviloma trikrat do petkrat dražja kot zadržanje obstoječega zaposlenega. Poleg tega je treba upoštevati še tveganje, da nova oseba, ki bo prišla, ne bo zadovoljna z okoljem, se ne bo vklopila in ne bo opravljala dela na način, kot delodajalec pričakuje,” svetuje Lajovic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje