Menu Item
Dve leti nazaj je Evropo zajel val paničnega kupovanja zaradi začetka pandemije koronavirusa, danes se ti nakupi ponavljajo zaradi vojne v Ukrajini, piše Financial Times. Tudi pri nas se je povpraševanje po živilih povečalo, v koprskem Eurospinu so po včerajšnjem pisanju Primorskih novic morali omejiti nakupne količine moke in olja. Na ministrstvu za kmetijstvo in v zbornici živilskih podjetij zagotavljajo, da imamo hrane dovolj, količinski nakupi pa lahko vodijo v dodaten dvig cen, saj prodajalec povečano povpraševanje uravnava s povišanjem cene.
Vojna v Ukrajini in sankcije za Rusijo so prinesle dodaten nemir v dobavne verige. Obe državi sta pomembni izvoznici žitaric in oljaric. Zaradi strahov pred prekinitvijo dobav so se žita precej podražila. Temu dogajanju so sledili protekcionistični ukrepi nekaterih držav, ki so omejile izvoz žit. Med temi sta tudi Madžarska in Srbija, ki sta tudi pomembni dobaviteljici naših podjetij. Pred tednom dni so nam v Žitu povedali, da so jim odpovedali že dogovorjene dobave pšenice. A ta teden so se razmere umirile in dobave pšenice stekle normalno.
“Ukrajinsko-ruska kriza povzroča spremembe na področju dobavnih tokov. Po naših podatkih je Madžarska sprostila dobavo žita slovenskim dobaviteljem za obstoječe pogodbe,” so nam pojasnili v zbornici živilskih podjetij pri GZS, ki redno spremlja dogajanje v podjetjih. Na vprašanje, ali so trenutno kakšne motnje v dobavnih verigah, pa so nam odgovorili, da se te občasno pojavljajo pri dobavi različnih olj in embalaže. V slovenjbistriški Tovarni olj Gea so pojasnili, da so zaradi vojne v Ukrajini cene surovih olj poskočile, dodatno težavo jim povzroča prepoved izvoza surovih olj iz Srbije. A kot pravijo, se v podjetju trudijo zagotavljati nemoteno oskrbo.
“Razlogov za preplah ni”
Sogovorniki pa opozarjajo na drugo težavo, ki te dni ruši razmerja v tej panogi: šoki na ponudbeni strani, strahovi pred pomanjkanjem in napovedane podražitve so namreč marsikoga prepričali, da si mora zdaj narediti zalogo, zaradi česar se je povpraševanje po nekaterih živilih v trgovinah precej povečalo. Primorske novice so včeraj poročale, da je koprski Eurospin nakup moke in olja omejil na dve enoti. Na obvestilu kupcem je navedeno, da so to naredili “zaradi trenutnih razmer in zagotavljanja nemotene oskrbe”.
Povečano povpraševanje hitro občutijo tudi živilska podjetja, saj trgovci povečajo naročila. “Zaradi nakupov na zalogo pri potrošnikih, gostincih in manjših pekih se je bistveno povečalo povpraševanje, zlasti po mokah,” so nam pojasnili v zbornici živilskih podjetij pri GZS. “Zato je bilo nekaj naročil, ki niso vezana na pogodbe, zavrnjenih. Mlinarji sedaj delujejo v območju rednih naročil, saj takega povečanega povpraševanja niso uspeli zagotavljati sproti. So se pa bistveno povečali stroški.” Da tako ravnanje ni potrebno, pravijo tudi v Gei. “Razlogov za preplah ni, prav tako nakupi jedilnih olj na zalogo niso potrebni in povzročajo zgolj motnje v redni oskrbi.”
Živilska podjetja in trgovci zaloge, proizvodnjo, oskrbo posameznih trgovin načrtujejo glede na projekcije povpraševanja. Če se to na hitro poveča, morda trgovina ne bo dohajala tempa. Posledice so prazne police, na katere te dni občasno naletite v kateri od trgovin. Te torej niso posledice pomanjkanja moke ali olja, temveč povečanega povpraševanja, pravijo sogovorniki v podjetjih, zbornicah, na ministrstvu.
V deželi olivnega olja strah pred pomanjkanjem sončničnega
Enak trend se dogaja tudi drugje po Evropi, piše Financial Times. Nemci so kopičenju zalog, ki so mu bili priča ob začetku pandemije in se zdaj ponavlja, nadeli ime “hrčkanje”, piše spletni portal. Supermarket trgovske verige Penny v Frankfurtu je te dni pri vhodu izobesil napis: “Prosimo, bodite solidarni in mislite na sosede – izogibajte se nepotrebnemu kopičenju!”.
Trgovska veriga Carrefour je za FT povedala, da sicer v splošnem ne opažajo bistveno povečanega povpraševanja, da pa so denimo v Španiji v nekaterih trgovinah razprodali sončnično olje. To je zanimivo zato, ker je Španija ena največjih pridelovalk in izvoznica olivnega olja. Na to je državljane spomnil tudi kmetijski minister Luis Planas. “Težave z dobavami sončničnega olja v resnici niso težave, saj imamo druge rastlinske maščobe in olivno olje,” je dejal.
Tudi večje povpraševanje vodi v dvig cen
Tudi slovenski minister za kmetijstvo Jože Podgoršek ves čas poudarja, da imamo kljub izzivom, ki jih za kmete in živilsko industrijo prinašajo izzivi v dobavnih verigah zaradi pandemije ter vojne v Ukrajini, hrane dovolj. Gotovo pa bodo neizogibna posledica dogajanja podražitve hrane. Dražijo se namreč mineralna gnojila, energenti, logistika, žita, nenazadnje tudi delo. Vse, kar kmetje in proizvajalci živil potrebujejo za svojo dejavnost. Organizacija za hrano, ki deluje pod okriljem Združenih narodov (FAO), je pred dnevi ocenila, da bo podražitev 20-odstotna.
A prav količinski nakupi lahko vodijo v (nepotrebne) dodatne ali hitrejše podražitve. Če proizvajalec in trgovec povečanega povpraševanja ne bosta mogla dohajati, bosta povečano povpraševanje “umirila” z višjo ceno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje