Vojna v Ukrajini in sankcioniranje Rusije bosta pomembno vplivala na svetovni prehranski trg. Državi med drugim pridelata tretjino vse pšenice in polovico sončničnega olja. V Sloveniji imamo zalog do letošnje žetve dovolj, zagotavljajo pristojni. Toda tudi če hrane ne bo primanjkovalo, bo ta zagotovo še dražja. Edina rešitev je samooskrba, tako na ravni države kot posameznika. "Pripravite vrt, nabavite agregat, povežite se s sosedi, saj so pred nami težki časi," svetujejo na delavnicah za samooskrbo, ki so te dni še bolj obiskane kot sicer.
Vojna in sankcije so cene žit na borzah pognale na rekordne vrednosti tega desetletja. To ne pomeni le dražjih izdelkov iz žit, ampak tudi krme in posledično mesa. Rusija je tudi pomembna izvoznica fitofarmacevtskih sredstev.
“Na podlagi vseh svojih analiz in pogovorov z deležniki ugotavljamo, da prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena. Imamo dovolj ključnih surovin, ne nazadnje tudi prek blagovnih rezerv, in na ta način zagotavljamo verjetno ključno oskrbo z žiti, v katerem delu smo najbolj odvisni od trgov Ukrajine in Rusije,” zagotavlja kmetijski minister Jože Podgoršek. Bolj kot to, da hrane ne bi bilo, nas lahko skrbijo njene cene.
Kako samooskrbni smo v Sloveniji?
Znani rek pravi, da je država toliko suverena, kolikor je samooskrbna. Prebivalec Slovenije v povprečju letno porabi dobrih 75 kilogramov pšenice, kažejo podatki statističnega urada, stopnja samooskrbe s pšenico pa je bila v letu 2020 70-odstotna.
Za vsa žita skupaj (rž, ječmen, koruza, oves in drugo) je bila stopnja samooskrbe višja. V Sloveniji smo leta 2020 proizvedli 749.000 ton žit (za 17 odstotkov več kot v letu 2019), njihova domača potrošnja pa je bila 848.000 ton (1 odstotek manj kot 2019). Rezultat tega je bila za 13 odstotnih točk višja stopnja samooskrbe (88-odstotna) kot v 2019 (75-odstotna). Za lansko leto podatkov še ni.
Kar zadeva samooskrbo, je ta z žiti še razmeroma dobra. Nekoliko nižja je pri mesu, posebej slaba pa pri krompirju, zelenjavi in sadju.
Če država in Evropska unija ne bosta odločno ukrepali, bodo posledice vojnih spopadov na preskrbo s hrano hude in dolgoročne, opozarjajo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS). “Dvigi cen gnojil, žita in energentov bodo ob že tako visokih vstopnih cenah še dodatno otežili položaj slovenskih kmetov. Zaradi pomanjkanja in občutno povišane cene gnojil je vprašljiva letošnja setev, podražila se bo tudi krma. To lahko vodi v še večje opuščanje kmetovanja, česar si ob napovedanih zaostritvah razmer na prehranskem trgu zagotovo ne moremo privoščiti, saj bi to pomenilo še večjo odvisnost od drugih.” Zato je, so prepričani pri KGZS, treba trenutne slovenske in evropske strategije spremeniti v smeri povečane pridelave hrane in “odločno ukrepati”. “Evropa in Slovenija si ne moreta privoščiti, da bi bili v večini odvisni od uvoza hrane in da bi bili evropski državljani ponovno lačni.”
Posadite vrt, spoznajte sosede
Samooskrba je pomembna ne le na nivoju države, ampak tudi posameznika. Višje cene energentov, dela in fitofarmacevtskih sredstev bodo namreč (še bolj) podražile tudi v Sloveniji pridelano hrano. “V zadnjih letih se je zanimanje za samooskrbo, lastno pridelavo hrane, ves čas povečevalo. Številni so se prav iz tega razloga preseljevali iz mest na deželo,” pove Irena Rotar iz eko civilne iniciative Slovenije Ekoci. V Svetovalnem centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem imajo te dni polno zasedena predavanja in delavnice, na katerih ljudem delijo slovenske ekološke sadike in jih učijo pridelave zelenjave.
“Pomembno je, da dobite kakovostne ekološke sadike avtohtonih rastlin. Ker so te prilagojene našemu podnebju, boste za njihovo vzgojo potrebovali manj ‘kemije’ oziroma fitofarmacevtskih sredstev, ki so se prav tako zelo podražila,” svetuje Rotar. “Naučite se uporabljati divje rastline, naredite si zaloge osnovnih živil, toaletnih potrebščin, vode in zdravil,” še pravi. “Ko imate čas, pojdite raje kot v fitnes na kmetijo. Še kako se vam bo izplačalo! Prekopljite zelenice in jih posadite ter si nabavite vsaj pet kokoši.”
Če je bil še nedavno glavni razlog za lasten vrt želja po zdravi hrani, v teh časih to za marsikoga postaja nuja, saj si kupovanja hrane v trgovini ne more več privoščiti. Predavanja Sanje Lončar iz društva za celostno samooskrbo Samooskrbni.net tako v živo kot po spletu te dni poslušajo številni, ki jih skrbi prihodnost. Ne govori le o pomenu samooskrbe s hrano, ampak tudi na vseh drugih področjih, med njimi pri zdravju, transportu, energentih. “Strategijo si postavite danes, ne čakajte. Pripravite se vnaprej in pomislite, kako boste živeli, če ne bo elektrike, če bo motena dobava energentov,” svetuje Lončar. “Slovenija, ki ima dovolj gozdov, je veliko na boljšem kot nekatere druge države. Vendar vam bo kakšna dodatna plinska bomba zagotovo prišla prav.”
Glede hrane pravi, da je pomembno razširiti tako obdelovalne površine kot sezono. Izplača se torej pridelovati zelenjavo, ki ne bo na voljo le poleti, ampak tudi pozimi, “ko nas čakajo glavni izzivi”. Pozorno je treba tudi izbirati, kaj posejemo, sploh če imamo zelo omejene površine. “900 gramov cvetače ima toliko antioksidantov kot deset gramov peteršilja.” Izberite prehransko vrednejšo zelenjavo, svetuje. Veliko je mogoče pridelati tudi na balkonu.
Poudarja pa tudi pomen socialne samooskrbe. “Povežite se s sosedi in prijatelji, saj v krizi težko preživiš sam. Poglejte, kakšne resurse imate v okolici, morda ima sosed agregat, vi pa drugo uporabno napravo, ne potrebujete vsega. Beseda samooskrba zveni, kot da moraš biti za vse sam, a je v resnici to ‘kolektivni šport’.”
Gre za strašenje, pretiravanje? “Nočem strašiti,” pravi Sanja Lončar. Tudi če ne vojna ne epidemija ne druge krize ne bi imele vpliva na nas, če bi se vse srečno končalo, vam bo odločitev za samooskrbo prinesla veliko kakovostnejše življenje. Moder človek razmišlja tudi o najhujših scenarijih. Ne zato ker bi jih hotel priklicati, ampak zato ker je preprosto dobro biti pripravljen.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje