Države članice EU so se na današnji razpravi različno odzvale na predlog mehanizma za preprečevanje izjemno visokih cen plina, ki ga je v torek predstavila Evropska komisija. Že pred zasedanjem ministrov za energetiko je italijanski minister povedal, da je bilo do predloga kritičnih 15 držav, med temi tudi Slovenija. Do potrditve predloga danes pričakovano ni prišlo, na infrastrukturnem ministrstvu pa so nam dejali, da Slovenija predloga ni potrdila. Pogajanja se bodo nadaljevala v naslednjih tednih, dogovor, tudi za ostali dve uredbi, pa bo predvidoma sklenjen na naslednjem izrednem Svetu EU za energijo, ki bo 13. decembra. Evropska komisija je danes objavila tudi ciljne usmeritve za polnjenje skladišč plina v državah članicah v prihodnjem letu, ki državam članicam nalagajo, da do novembra 2023 napolnijo svoja skladišča plina do 90 odstotkov in se pripravijo na zimo naslednje leto.
Evropska komisija je v torek predlagala vzpostavitev mehanizma, ki bi zgornjo mejo cen terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavil pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se sprožil samodejno, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.
Mehanizem je Bruselj predstavil po številnih pozivih članic, naj poda konkreten predlog. V predlog uredbe za soočanje z energetsko draginjo, ki ga je predstavila oktobra, je namreč vključila zgolj načela, na katerih bi temeljil ta mehanizem.
O torkovem predlogu so danes na izrednem zasedanju Sveta EU razpravljali evropski ministri in ministrice za energijo. Razprava je tekla tudi glede predlogov uredbe krepitve solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene ter predlogu uredbe o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov.
Za Slovenijo sprejemljiva zgornja cena 150 evrov na megavatno uro
Medtem ko sta uredba o obnovljivih virih energije in uredba o krepitvi solidarnosti tako rekoč že usklajeni, to ne velja za predlog mehanizma za omejevanje cen plina. Že pred srečanjem so viri pri Svetu EU dejali, da s predlogom niso zadovoljni, med drugim naj bi bila previsoka vrednost zgornje omejitve. Sestanka se je danes udeležil tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki je po srečanju povedal, da bo predlog mehanizma za omejevanje cen plina treba še konkretno popraviti.
“Naše odločitve v preteklih mesecih so botrovale k stabilizaciji trgov, zato moramo še naprej delovati enotno in biti pri tem dosledni. Če smo uspeli doreči kapico na tržne prihodke na 180 EUR/MWh, potem bi morala biti višina zamejitve cene plina bistveno nižja od predlagane, način zamejitve pa enostavnejši,” je po zasedanju povedal Kumer.
Za Slovenijo bi bila sprejemljiva dinamična zgornja omejitev cene pri 150 evrih na megavatno uro. Na Ministrstvu za infrastrukturo so še poudarili, da zagovarjajo cenovno omejitev za vse produkte, ne samo za mesec vnaprej, hkrati pa si prizadevajo, da bi mehanizem obsegal transakcije z zemeljskim plinom na vseh evropskih borzah.
Po besedah Kumra se Slovenija zavzema za dinamično zamejevanje cene navzgor, ki je dovolj nizko in obenem dovolj nad trenutno tržno ceno, da lahko pod to zamejitvijo prihaja do ponudbe in povpraševanja. Tako bi zagotovili stabilnost in zanesljivost dobave zemeljskega plina na enaki ravni, je dejal minister.
Zamejitev je lahko po Kumrovem mnenju dinamično vezana na sosednje celine in bi glede na trenutne razmere na trgu znašala okoli 150 evrov na megavatno uro. Ta cena bi bila sprejemljiva tudi za Slovenijo, je poudaril.
Kumer je dejal tudi, da bi bilo treba zamejiti cene pogodb o nakupu plina vsaj za eno leto naprej, in ne samo za mesec, kot predvideva predlog komisije. “Rešitev, ki je omejena samo na eno borzo in produkte do enega meseca, ne reši problema,” je dejal. Slovenija bo zato zahtevala vključitev dolgoročnejših produktov in razširitev na druge borze.
Predlog je treba še “konkretno popraviti”
Predlog komisije bo treba po ministrovih besedah “še kar konkretno popraviti”. Po neformalnih pogovorih, ki jih je imel danes z drugimi ministri, računa, da bi lahko dogovor o mehanizmu dosegli že kakšen dan pred novim izrednim zasedanjem energetskih ministrov, ki je napovedano za 13. december. “Najpozneje 13. decembra pa moramo doseči dogovor,” je še poudaril Kumer. Isti dan naj bi bil dokončno sklenjen tudi dogovor glede uredbe o obnovljivih virih energije in uredbe o krepitvi solidarnost.
Slovenija je bila ena od petnajstih držav, ki so bile kritične do predloga že pred zasedanjem. Ministri teh držav so se sestali še pred zasedanjem, po besedah italijanskega ministra za ekološki prehod Gilberta Pichetta Fratina pa so takrat strinjali, da ne bodo sprejeli predloga Evropske komisije.
Predlog je nezadosten tudi za Francijo, je ob prihodu na zasedanje povedala francoska ministrica za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher. Poudarila je, da mora biti odgovor na trenutno dogajanje na plinskih trgih strukturen.
Za Nemce gre predlog v pravo smer
Da je precej kritičen do predloga, a iz drugih razlogov kot druge države, pa je dejal nizozemski minister za podnebno in energetsko politiko Rob Jetten. Poudaril je, da predlog prinaša “veliko tveganje za varnost dobav in stabilnost finančnih trgov”.
Pomen varnosti dobav plina je izpostavila tudi estonska ministrica za gospodarstvo Riina Sikkut, ki je bolj naklonjena predlogu Bruslja.
Da gre predlog v pravo smer, pa je medtem ob prihodu menil državni sekretar na nemškem gospodarskem ministrstvu Sven Giegold. “Predlog, ki ga je predstavila komisija, je že neke vrste kompromis. Varovalke, o katerih so se strinjali voditelji EU, so v predlogu. Potrebne so manjše spremembe, a gre v pravo smer,” je dejal. Poudaril je, da omejevanje cen plina ne sme privesti do redukcij v Evropi.
“Številne članice imajo skrbi, zato se tudi sestajamo”
Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson pa je v odzivu na skrbi držav članic dejala, da je komisija pripravljena pomagati pri iskanju dogovora. “Številne članice imajo skrbi, zato se tudi sestajamo,” je povedala. “Evropski svet nam je dal jasna navodila, da moramo upoštevati morebitna tveganja in to smo tudi storili. Ta predlog je oblikovan tako, da nam bo pomagal v primeru podobnih razmer, kot so bile avgusta, a ne bo sprožil posredovanja na trgu, če ne bo zares potrebno,” je odgovorila na očitke, da je zgornja omejitev cene plina previsoka in da so pogoji za sprožitev preostri.
Češki minister za industrijo Jozef Sikela pa je zgolj ponovil, da je češko predsedstvo Svetu EU pripravljeno sklicati toliko zasedanj, kot bo treba, da bi dosegli dogovor. “Dolžni smo, da potrdimo evropsko solidarnost in enotnost,” je dejal pred današnjim zasedanjem.
Pred začetkom je izrazil upanje, da bi ministri dosegli politični dogovor o drugih dveh zakonodajnih predlogih, ki sta bila na dnevnem redu. Eden je vključeval oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina, ki bi temeljil na dinamiki trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ter ukrepe na področjih skupnega naročanja plina in solidarnosti med članicami. Drugi pa je namenjen pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije.
Priprave na naslednjo zimo
Evropska komisija pa je danes objavila tudi ciljne usmeritve za polnjenje skladišč plina v državah članicah v prihodnjem letu. V skladu z uredbo o skladiščenju plina so države članice dolžne do 1. novembra 2023 napolniti svoja skladišča plina do 90 odstotkov, z namenom, da bi bile dobro pripravljene na zimo naslednje leto.
Zadosti napolnjena skladišča plina v EU prispevajo k zanesljivosti oskrbe in stabilnosti trga, zaradi česar je naš energetski sistem bolje pripravljen na soočanje z morebitnimi motnjami v dobavi in skoki povpraševanja, so pojasnili v Bruslju.
V izvedbeni uredbi, ki temelji na uredbi EU o skladiščenju plina, je Evropska komisija določila potek polnjenja skladišč, po katerem bodo države članice lahko dosegle cilj 90-odstotne napolnjenosti zmogljivosti do 1. novembra 2023.
“Ključno je, da se že začnemo pripravljati na zimo v prihodnjem letu,” je dejala komisarka za energijo Kadri Simson. Zmanjšati moramo vpliv ruskih manipulacij in morebitnega povečanja povpraševanja zaradi vremenskih razmer ali razmer na svetovnem trgu, je dodala. Določitev ciljnih usmeritev za polnjenje skladišč plina za leto 2023 po njenih besedah zagotavlja akterjem na trgu prepotrebno gotovost, EU pa bo pomagala varno preživeti naslednjo zimo.
Uredba med drugim določa vmesne cilje za februar, maj, julij in september 2023 za tiste države članice, ki imajo na svojem ozemlju podzemna skladišča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!