Kaj predvideva zakon o davku na kriptovalute

Gospodarstvo 26. Okt 202119:34 > 19:36 2 komentarja
Bitcoin
Dado Ruvic/REUTERS

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo danes poslalo predlog zakona o davku od virtualnih valut. Ta za fizične osebe predvideva 10-odstotno obdavčitev v primeru menjave virtualne valute za fiat valuto ter v primeru nakupov, opravljenih z virtualno valuto. Meja za nastanek davčne obveznosti bi bila unovčenih 15.000 evrov v koledarskem letu.

Finančno ministrstvo je predlog objavilo na portalu e-demokracija. Rešitve v njem se nanašajo na fizične osebe, rezidente Republike Slovenije po zakonu o dohodnini. Zakon se ne bi uporabljal za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto med sredstvi dejavnosti, ki jo opravljajo, niti ne za pravne osebe.

Zakon bi se začel uporabljati s 1. januarjem 2022, pripombe na predlog pa ministrstvo sprejema do 10. novembra.

Davčna stopnja bi znašala 10 odstotkov

V skladu s predlogom bi bilo treba davek plačati od vrednosti unovčenih virtualnih valut, davčna stopnja bi znašala 10 odstotkov. Za unovčenje virtualne valute bi štela tako menjava virtualne valute za fiat valuto, kot jo opredeljuje zakon o preprečevanju pranja denarja, v primeru nakazila na plačilni račun davčnega zavezanca, kot tudi nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto.

Za unovčenje virtualne valute medtem ne bi štela zamenjava virtualne valute, ki se šteje za kapital po 2. ali 3. točki 93. člena zakona o dohodnini – gre za vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijske kupone.

Davčna obveznost bi nastala v trenutku unovčitve virtualne valute, ne bi pa nastala, v kolikor skupen znesek unovčenja virtualne valute v koledarskem letu ne presega 15.000 evrov.

Posameznik bi si moral sam izračunati davek

Zavezanec za davek bi moral sam izračunati davek od seštevka vrednosti unovčenja virtualne valute v koledarskem letu. To bi storil v davčnem obračunu, ki bi ga predložil v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Davčna osnova bi bila seštevek vrednosti vsakokratnega unovčenja virtualne valute v koledarskem letu.

Predlog zakona sicer omogoča tudi alternativno možnost plačila davka, in sicer od ustvarjenega dobička, ki bi ga predstavljala razlika med vrednostjo virtualne valute ob unovčenju in ob pridobitvi. V tem primeru davčna stopnja znaša 25 odstotkov, ne velja pa oprostitev 15.000 evrov letno.

Te možnosti bi se lahko zavezanec za davek poslužil tudi v primeru, da je pri unovčenju virtualne valute ustvaril izgubo. To izgubo bi moral davčnemu organu dokazati.

Prihodki naj znašali od 100.000 do 500.000 evrov letno

Ministrstvo za finance v obrazložitvi predloga dodaja, da podatki o obsegu trgovanja z virtualnimi valutami trenutno niso na voljo. Večina transakcij z virtualnimi valutami se namreč izvede prek tujih platform za trgovanje, ki praviloma še niso zavezane k poročanju davčnim organom. Ocenjujejo pa, da bi prihodki državnega proračuna iz tega naslova v prvih nekaj letih znašali od 100.000 do 500.000 evrov letno.

Predlog zakona sicer temelji na načelu splošne davčne obveznosti fizičnih oseb, ki se realizira prek obdavčitve vrednosti unovčenih virtualnih valut, ne glede na to, kje je virtualna valuta izdana in ne glede na to, ali je unovčena v Sloveniji.

Posamezniku, ki ne bi predložil davčnega obračuna ali ne bi zagotavljal oz. dovolj dolgo hranil ustrezne dokumentacije o unovčevanju virtualnih valut in izvedenih transakcijah, bi grozilo od 250 do 400 evrov globe. Tistemu, ki bi navajal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, pa bi grozila globa v višini od 400 do 5000 evrov.

Finančno ministrstvo predlaga tudi spremembe davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, tudi ta predlog je objavljen na portalu e-demokracija in v javni obravnavi do 10. novembra. Z njim bi med drugim znižali stopnjo omenjenega davka s 27,5 odstotka na 20 odstotkov ter odpravili obdavčitev dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom 12 mesecev imetništva oz. od sklenitve posla, po 40-odstotni davčni stopnji.

Hkrati bi odpravili oprostitev plačila davka od dobička, doseženega pri odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta po 20 letih, ter zniževanje stopnje davka vsakih pet let imetništva. Davek bi po novem zavezanec izračunaval sam v davčnem obračunu.

Ministrstvo ocenjuje, da bodo vse predlagane rešitve predloga zakona znižale prihodke državnega proračuna iz naslova davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za do 40.000 evrov letno.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje