Poplave so povzročile, da marsikdo zadnje dni ni mogel na delo, da je predčasno odšel, nekatera podjetja zaradi posledic poplav niti ne morejo zagotoviti dela. Kako lahko delavec in delodajalec v teh dneh uredita razmerje in kolikšno je zakonsko določeno plačilo za posamezno obliko?
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, je delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo:
- odsotnost z dela zaradi višje sile,
- odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadene delavca),
- čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
- izraba letnega dopusta in
- neplačani dopust.
Poudarimo, da je v vsakem primeru pomembno, da komunicirate z delodajalcem: da mu torej takoj, ko se zgodijo izredne okoliščine, oziroma takoj, ko to lahko storite, sporočite, da vas ne bo na delo. V nasprotnem primeru gre za kršitev pogodbe o zaposlitvi.
Odsotnost z dela zaradi višje sile
Višja sila lahko nastane na obeh straneh: bodisi delavec ne more do delovnega mesta ali odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče bodisi delodajalcu poškoduje delovna sredstva in delo ni možno.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je po 137. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) upravičen do 50 odstotkov plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal.
A hkrati to plačilo ne sme biti manjše od 70 odstotkov minimalne plače. To je trenutno 842 evrov bruto ali okoli 614 evrov neto.
V primeru višje sile delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.
Odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin
V primeru “hujše nesreče, ki zadene delavca”, ima ta v skladu s 165. členom ZDR-1 pravico do plačane odsotnosti z dela za najmanj en dan. Daljše odsotnosti iz tega naslova pa so lahko urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca. Maksimalna odsotnost z dela po tem členu je sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.
Če torej letos niste koristili odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, imate na voljo do sedem dni – natančno število je lahko določeno v kolektivni pogodbi za vašo dejavnost.
“Ker so okoliščine koriščenja in število dni izrednega dopusta po kolektivnih pogodbah lahko za različne dejavnosti različni, različni so tudi nekateri pogoji, predlagam, da vsak delavec in vsak delodajalec preveri, kaj določa kolektivna pogodba, ki velja za posameznega delodajalca,” svetuje Tanja Glušič, odvetnica in partnerica v Odvetniški pisarni Glušič.
Navaja pa nekaj primerov ureditev kolektivnih pogodb: kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti dopušča do sedem delovnih dni odsotnosti z dela v primeru hujše nesreče, ki zadene delavca, pri čemer se število dni določi po presoji delodajalca.
Kolektivna pogodba trgovinske dejavnosti v tem primeru dopušča od enega do pet delovnih dni plačane odsotnosti. Predvideva tudi en dan za selitev, pri čemer sprememba začasnega ali stalnega prebivališča ni pogoj za koriščenje pravice.
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti za primer elementarne nesreče, ki prizadene delavca in njegovo družino, predvideva po en dan za posamezen primer, o čemer se delodajalec in delavec dogovorita. Tudi kolektivna pogodba za papirno in papirnopredelovalno dejavnost predvideva en dan, kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn pa tri do štiri dni.
Čakanje na delo
Ukrep, ki se ga spomnimo iz časov pandemije, lahko delodajalec uporabi, če ne more zagotoviti dela.
V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove. Ta je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1: praviloma (če s posebnim predpisom ni določeno drugače) gre za povprečno plačo za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih.
Tu poudarimo, da mora biti delavec v času čakanja na delo na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo.
Izraba letnega dopusta ali kolektivni dopust
Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta.
Pa lahko delodajalec odredi izrabo dopusta zaradi izpada dela? Na ministrstvu pojasnjujejo, da je to mogoče v dogovoru z delavcem, delodajalec pa mora upoštevati določene okoliščine, predvsem možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca. Namen teh omejitev je, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.
Neplačani izredni dopust
Neplačana odsotnost, tako imenovani izredni dopust, je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko.
Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznosti plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.
“Neplačani dopust je urejen v nekaterih kolektivnih pogodbah, poleg tega pa neplačani dopust urejajo tudi interni akti nekaterih delodajalcev, ki takšne pravice delavcev vidijo kot dodano vrednost,” pravi odvetnica Tanja Glušič. V spodnjem okvirju navaja nekaj primerov.
Ureditev izrednega dopusta v nekaterih panogah
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa, da se lahko delavec z delodajalcem med drugim dogovori o odsotnosti z dela brez nadomestila plače v primeru neodložljivih osebnih opravkov, popravila hiše ali stanovanja in drugih odsotnosti. V teh primerih delavec nima pravice do nadomestila plače, lahko pa se z delodajalcem dogovori o povračilu vseh plačanih prispevkov za socialno varnost.
Kolektivna pogodba trgovinskih dejavnosti kot primer razloga za neplačani izredni dopust omenja tudi neodložljive osebne opravke, popravilo hiše ali stanovanja. Ta dopust lahko traja največ 30 dni v koledarskem letu. Določene so tudi nekatere omejitve, saj delodajalec lahko takšno zahtevo zavrne, če oceni, da bi bilo zaradi odsotnosti delavca ovirano poslovanje in/ali proizvodni proces. Delavec pa mora pred odsotnostjo podpisati izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost iz naslova delodajalca in delavca.
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti kot možen razlog za izredni dopust navaja neodložljive osebne opravke ter popravila hiše oziroma stanovanja, pri čemer mora delavec o tem delodajalca obvestiti najmanj sedem delovnih dni pred nameravano odsotnostjo. Delodajalec lahko prošnjo zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost razlogov izrecno ne našteva, določa pa, da mora delavec za takšen dopust zaprositi najmanj sedem delovnih dni pred nameravano odsotnostjo ter da jo lahko delodajalec zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo. O plačilu prispevkov se morata delavec in delodajalec dogovoriti.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn kot razlog za neplačani izredni dopust določa osebni razlog delavca. Delodajalec ga odobri, če delavec ne more uresničiti rednega letnega dopusta, delodajalec pa lahko prošnjo zavrne, če trenutne zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo. O načinu koriščenja in plačilu prispevkov se morata delavec in delodajalec dogovoriti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
