Menu Item
Slovenija je prejela pozitivna ocena za prvih 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje, je med obiskom v Ljubljani povedal evropski komisar za gospodarstvo. Po dokončni potrditvi v Bruslju bi bil denar lahko izplačan v aprilu.
Ko bodo postopki v Bruslju končani, med njimi je najpomembnejša odločitev Ekonomskega in finančnega odbora pri Svetu EU, bo Slovenija prejela prvih 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je na novinarski konferenci po srečanju z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Ocenil je, da bi lahko bila sredstva izplačana aprila.
Preberite še: Boštjančič odgovornost za slabo črpanje evropskih evrov vali na prejšnjo vlado
Poudaril je, da gre za pomemben prvi korak. “V teh negotovih časih je po našem mnenju zelo pomemben ta prvi korak ter tudi pot investicij in reform, ki jih predvideva načrt in ki bodo okrepile gospodarsko uspešnost Slovenije,” je dejal komisar.
Evropska komisija je ocenila, da je Slovenija uspešno dosegla 12 mejnikov, ki vključujejo ukrepe za digitalizacijo podjetij, krepitev upravljanja za digitalizacijo javne uprave ter tudi reform za krepitev trga dela in poslovnega okolja. Slovenija je ob tem predlagala spodbude turističnemu sektorju, zmanjšanje administrativnega bremena za državljane in podjetja ter ukrepe za digitalizacijo in izboljšanje učinkovitosti javnega naročanja. Predložila je tudi kazalnike za merjenje kakovosti dolgotrajne oskrbe,
Pomembno bo pospešiti izvajanje zavez glede reform in investicij, da bi bili čim prej vidni učinki teh ukrepov, je povedal.
Preberite še: Oči uprte v zdravstveno, plačno, pokojninsko reformo. Kaj pa reforma pravosodja?
Sloveniji iz mehanizma za okrevanje in odpornost pripada 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, pri čemer se je Slovenija za zdaj odločila, da bo ob nepovratnih sredstvih uporabila za 705 milijonov evrov posojil.
Slovenija pripravlja posodobitev nacionalnega načrta za okrevanje, ki je potrebna med drugim zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov ter novih preračunov Evropske komisije, ki so posledica ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 od prvotnih ocen in po katerih Sloveniji pripada 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj, kot je bilo sprva predvideno.
Boštjančič je povedal, da posodobitev načrta intenzivno pripravljajo. Trenutno zaključujejo nabor projektov, ki jih bodo iz načrta izločili; predvidoma bodo to projekti, katerih izvedba je časovno najbolj oddaljena oz. so najtežje izvedljivi. Pri tem Slovenija nima prostih rok, saj bo morala izvesti zadane reforme in zagotoviti določen delež projektov s področja digitalizacije in zelenega prehoda.
Gentiloni je dejal, da so od Slovenije že prejeli prvi osnutek dodatnega poglavja, ki se bo nanašal na načrt REPowerEU, upoštevati bo morala tudi omenjenih 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev. Med razlogi za prilagoditev so lahko tudi objektivne okoliščine, kot npr. visoka inflacija ali težave v administraciji, morajo biti pa te jasno argumentirane, je poudaril.
Slovenski vladi zaupa glede načrtov za pospešitev izvajanja načrta, je dejal in dodal, da je komisija pripravljena tesno sodelovati s slovenskimi oblastmi.
Preberite še: Odprtje kapelice, časovnica za drugi tir se zamika za tri mesece
Boštjančič je današnjo potrditev Bruslja označil kot dodatno spodbudo za nadaljevanje prizadevanj za hitrejše izvajanje ukrepov ter doseganje mejnikov in ciljev, ki so podlaga za izplačila. Ponovil je, da bo pri tem ves čas v zamudi glede na prvotno zastavljeno časovnico, a poudaril, da bodo naredili vse, da bo Slovenija do konca leta 2026 v največji možni meri izkoristila razpoložljiva evropska sredstva.
Teh 50 milijonov evrov ne bo prvi priliv evropskih sredstev za okrevanje v državni proračun – Slovenija je septembra 2021 že prejela 231 milijonov evrov predplačila. Po ministrovih besedah so uporabljena v projektih v izvajanju, med katerimi so nadgradnja železniških prog Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Divača, nadgradnja železniške postaje Grosuplje, projekti na področju digitalizacije gospodarstva, stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco v Mariboru (ki je eden od 34 tovrstnih projektov, predvidenih v načrtu) ter dograditev infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Preberite še: Klinični center medicinski fakulteti dolguje več kot 35 milijonov evrov
Slovenija bo 50 milijonov evrov prejela na podlagi zahtevka, ki ga je predložila oktobra lani, po časovnici pa je bil predviden junija lani.
Kot je minister navedel v odgovoru na pismo evropske poslanke Romane Tomc (EPP/SDS) glede izvajanja slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, Slovenija za drugi zahtevek trenutno izpolnjuje 18 od 27 zastavljenih mejnikov in ciljev, za tretji zahtevek pa 12 od skupno 24.
Po trenutno veljavnem izvedbenem sklepu Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo sta drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev predvidena v višini 231 milijonov evrov bruto, prvi obrok posojil pa v višini 310 milijonov evrov bruto.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!