Slovenija ima težave z izplačilom obrokov iz načrta za okrevanje in odpornost. Prvi zahtevek je država izstavila jeseni lani, čeprav je prejšnji finančni minister to načrtoval že za pomlad. "Danes napovedujem, da bomo ves čas zaostajali v izvajanju posameznih mejnikov oziroma rokov, ki smo si jih postavili," pravi finančni minister Klemen Boštjančič, ki za nastale razmere prst uperja proti prejšnji vladi. Ta je po njegovih besedah v načrt vključila nepotrebne in nelogične stvari, ki nimajo veliko skupnega z reformami. Denar iz prvega zahtevka naj bi Slovenija vendarle prejela v nekaj tednih.
Slovenija črpa evropski denar iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pri katerem smo skupno upravičeni do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Od tega smo predhodno že prejeli 231 milijonov evrov, potem ko je Svet EU odobril nacionalni načrt.
Črpanje se je z oddajo zahtevka za izplačilo okoli 50-milijonskega obroka v bolj formalni obliki začelo jeseni lani. Denar naj bi Slovenija prejela v nekaj tednih, pri tem pa je vredno dodati, da je prejšnji finančni minister Andrej Šircelj prvi zahtevek napovedal že za lansko pomlad, vendar so izplačila odvisna od izpolnitve ciljev in mejnikov, ki zdaj povzročajo večmesečne zamude. Z nekaterimi zahtevki za izplačilo Slovenija zamuja že petnajst mesecev.
Zapiramo šele prvi paket ukrepov
Slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je sestavljen iz štirih stebrov, ki jih po ukrepih zaključuje 209 mejnikov in ciljev. Države morajo te doseči, da lahko izdajo zahtevek za izplačilo.
Medtem ko Slovenija po zaprtju prvega paketa ukrepov čaka na evropski denar, hkrati čaka tudi na doseg mejnikov in ciljev iz drugega in tretjega paketa. O dinamiki črpanja evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost je na novinarski konferenci spregovoril minister za finance Klemen Boštjančič, ki skupaj s poslanci Svobode odgovora, kdaj bodo mejniki v drugem in tretjem obroku izpolnjeni, ni podal.
Drugi obrok nepovratnih sredstev bi moral biti po časovnici oddan že junija lani, danes pa je od sedemindvajsetih mejnikov izpolnjenih osemnajst. “Problem je, da so od teh devetih mejnikov, ki manjkajo, trije zelo kritični. Kritični v kontekstu, da se jih preprosto ne da narediti v enem mesecu ali dveh. Enako je v tretjem obroku nepovratnih sredstev, kjer bi morali po časovnici oddati zahtevek za plačilo decembra lani. Tam je trenutno izpolnjenih dvanajst od štiriindvajsetih mejnikov in tudi tam znotraj so določeni cilji, ki smo jih mi oziroma urad za okrevanje in odpornost označili kot kritične. Gre za tako zapletene in kompleksne stvari, da zahtevajo veliko dela in koordinacije med različnimi resorji,” je pojasnil minister.
Do datumov, kdaj bi lahko izpolnili vse mejnike v posameznih paketih, se Boštjančič ni želel opredeliti. Dejal je le, da bi mejnike v drugem obroku lahko izpolnili do oktobra oziroma do konca leta.
Minister je bil nezgovoren tudi, kar zadeva ostale reforme, ki jih je vlada napovedala za letos, zagotovil pa je, da finančno ministrstvo pritiska na pristojna ministrstva, naj stvari pospešijo in pripravijo reformni okvir.
Opozorilo za državo in politike
Finančni minister Boštjančič ter poslanca Svobode Lenart Žavbi in Monika Pekošak so za nastale razmere okrivili slabo pripravljen nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki se izvaja po gabaritih prejšnje vlade.
“Upam, da je to, kar se zdaj dogaja z načrtom za okrevanje in odpornost, na neki način ‘wake up call’ za to državo in vse politike, koalicijske in opozicijske. Da se nehamo sprenevedati in vesti, kot da se svet konča na naših mejah, ker ni tako. To, kar je bilo z načrtom za okrevanje in odpornost jasno povedano od Evropske komisije, mi pa nismo želeli razumeti: denar dobite, če boste izvedli ukrepe, ki bodo usmerjeni v zeleno, digitalno in ki bodo vsebovali vrsto reform,” je dejal Boštjančič in dodal, da Evropska komisija pri črpanju evropskega denarja gleda pod prste vsem državam.
“Na splošno državam ne verjamejo na besedo, da je nekaj zeleno, digitalno ali del reform, temveč jim je treba to zelo jasno pojasniti. Evropska komisija zelo strogo bdi nad vsem, kar je napisano, in je enaka do vseh držav. Tukaj Slovenija ni nič drugačna, tudi druge države imajo težave – ene večje, ene manjše,” je še dodal.
Na vprašanje, kateri so tisti ukrepi, ki povzročajo zaostanke, minister za drugi paket navaja vzpostavitev vozlišča v okviru evropske infrastrukture za storitve blokovnih verig in operativne infrastrukture v oblaku v okviru gospodarskega ministrstva. V tretjem paketu je kot primer navedel oddajo naročil za projekte oskrbe s pitno vodo, kjer gre za “zelo kompleksen postopek. Najprej prijave posameznih občin, potem pridobitev ustreznih gradbenih dovoljenj. Imate občutek, kako zapleteni in dolgotrajni so ti postopki v Sloveniji. Pričakovanja, da bomo decembra 2022 zaključili oddajo vseh naročil in projektov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ali za projekt oskrbe s pitno vodo, so nerealna.”
Največ skrbi in težav povzročajo infrastrukturni projekti, na finančnem ministrstvu pa zato izpostavljajo, da je treba poenostaviti postopke spreminjanja občinskih prostorskih načrtov in pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Minister je prepričan, da bi načrt za okrevanje in odpornost danes napisal povsem drugače, kot je trenutno zastavljen. Po njegovih besedah so v dokumentu stvari, ki so “nepotrebne, nelogične in nimajo veliko skupnega z reformami ali pa so samo na splošno omenjene”.
Tomc: Bojazen, da načrt ne bo izpeljan v celoti
Na temo črpanja evropskih sredstev je Klemnu Boštjančiču konec februarja pisala tudi evropska poslanka Romana Tomc. Kot je zapisala, so poslanski kolegi obravnavali problematiko črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, Slovenija pa naj bi bila izpostavljena kot eden izmed primerov, kjer realizacija zelo zaostaja za predvidenim načrtom. “Prav zato obstaja v evropskih institucijah velika bojazen, da načrt ne bo izpeljan v celoti, kar bi pomenilo veliko izgubo evropskih sredstev,” navaja Tomc.
Minister se je na pismo odzval s podobnimi argumenti, kot jih je navedel na novinarski konferenci, ob tem pa poudaril, da težave izvirajo še iz časa, “ko je načrt nastal, saj zamude izvajanje načrta spremljajo že od samega začetka”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje