Ljubljanski klinični center dolguje več kot 35 milijonov evrov medicinski fakulteti. Večina dolga je nastala med epidemijo, gre za neplačane mikrobiološke in patološke preiskave, tudi PCR-teste za covid-19.
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana naroča nekatere storitve pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Del fakultete so namreč inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI), inštitut za patologijo ter inštitut za sodno medicino. Za klinični center opravljajo različne klinične preiskave, namenjene diagnostiki infekcijskih bolezni, biopsijsko diagnostiko, molekularne preiskave, preiskave na področju citopatologije, forenzične in klinične toksikologije … Na inštitutu za sodno medicino opravljajo avtopsije, inštitut za mikrobiologijo in imunologijo pa je v zadnjih treh letih opravil tudi na tisoče PCR-testov za koronavirus.
“Najvišji nivo strokovnosti in takojšnja diagnostika, ki ju s svojimi strokovnjaki zagotavlja medicinska fakulteta, sta ključna za potek zdravljenja bolnikov UKC Ljubljana,” pravi dekan medicinske fakultete dr. Igor Švab. Laboratoriji IMI delujejo 24 ur na dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tako tudi sredi noči opravijo preiskave, ki jih v bolnišnici potrebujejo za najbolj kritično bolne paciente.
Toda za veliko od teh opravljenih storitev v zadnjih letih niso dobili plačila.
Trenutni dolg UKC do medicinske fakultete je okrog 35,5 milijona evrov. Čeprav je klinični center fakulteti dolgoval že več let, pa se je dolg izjemno povišal v zadnjih treh letih, torej med epidemijo. Konec leta 2019 je dolg znašal dobra dva milijona evrov, konec leta 2020 dobrih sedem milijonov evrov, konec leta 2021 se je povečal že na skoraj 23 milijonov evrov, lani pa na več kot 35 milijonov (podatki fakultete).
Letos se sicer dolg ne povečuje več. V prvih dveh mesecih leta 2023 (do 22. 2.) je medicinska fakulteta kliničnemu centru izstavila račune v višini 2.861.422 evrov, v istem obdobju pa dobila plačanih 3.107.523 evrov. Da vprašanje dolga zdaj aktivno rešujejo, so nam sporočili iz obeh institucij in dodali, da ob tem upoštevajo večletno sodelovanje med obema ustanovama in njuno povezanost. Študenti medicine se izobražujejo v bolnišnici, zdravniki predavajo na fakulteti in na sploh gre za ustanovi, katerih delo je neločljivo prepleteno.
Trenutno je v prenovi tudi pogodba o njunem medsebojnem sodelovanju, sporočajo iz naše največje bolnišnice, katere vodenje je od lanskega septembra v rokah Marka Juga. Jug je sicer zdravnik travmatolog, namestnik predstojnika kliničnega oddelka UKC za travmatologijo, pa tudi docent na ljubljanski medicinski fakulteti pri predmetu Kirurgija.
Neplačani PCR-testi
Del storitev, za katere klinični center dolguje fakulteti, so opravljeni PCR-testi za koronavirus. Ker so računi, ki jih fakulteta izdaja kliničnemu centru, skupni za vse opravljene storitve, niso razkrili, kolikšen delež dolga je nastal na račun PCR-testov. Je pa največji delež dolga fakulteti za storitve, ki jih je opravil IMI – torej med epidemijo tudi testov.
Med epidemijo je ministrstvo za zdravje določilo najvišjo ceno teh testov, ki jo je država nato iz proračuna prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) povrnila izvajalcem. Cena se je nekajkrat spreminjala, v letu 2021 je po sklepu ministrstva znašala 45 evrov za PCR-test in še 6 evrov za odvzem brisa.
V tistem času so brise ljudem jemali različni izvajalci na vstopnih točkah, v zdravstvenih domovih in pri zasebnikih, nato pa so jih vsi pošiljali v enega od dveh državnih laboratorijev, kjer so opravljali samo mikrobiološko preiskavo z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR test). Poleg IMI Medicinske fakultete še Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V kliničnem centru so brise jemali pri svojih bolnikih, teste pa opravljali tudi na IMI. Klinični center sicer ni bil med institucijami, ki so za testiranje na koronavirus dobile povrnjenega največ državnega denarja.
Kako so na inštitutu potrdili prvi primer koronavirusa preberite v članku: Bili smo na meji zloma, pritisk je bil strahoten
Izvajalcem testov je ZZZS račune plačeval sproti, nato pa so ti – oziroma bi morali – plačati svoje podizvajalce, kar je bila v opisanem primeru medicinska fakulteta. Medtem ko računov UKC ni plačal, pa so račune za opravljene PCR-teste redno poravnavale druge javne zdravstvene institucije, za katere je fakulteta opravljala iste storitve, med njimi sta na primer ljubljanski zdravstveni dom in onkološki inštitut.
“V času epidemije, ko najprej PCR-testov ni opravljal nihče drug, smo delali in se nismo nič spraševali, kdo in kdaj bo to plačal,” pravi Švab. “Ne bomo šli v izvršbo ali na sodišče, želimo se dogovoriti,” še dodaja, saj da to ne bi koristilo nikomur.
Zasebniki na vrsti pred javnimi?
Trenutno UKC največjim desetim dobaviteljem – mednje spada tudi medicinska fakulteta – dolguje 45,9 milijona evrov. Dolg do fakultete je torej v tem deležu več kot tričetrtinski.
Na naše vprašanje, ali UKC prednostno plačuje račune zasebnih podjetij pred institucijami javnega sektorja, so iz kliničnega centra odgovorili, da prednostno plačujejo račune dobaviteljem, ki so ključni za nemoten proces dela, ne glede na to, ali gre za zasebna podjetja ali javne zavode.
Tako najprej plačajo račune za prehrano, električno energijo, telekomunikacijske storitve in podobno. “Žal pa likvidnost zaradi negativnega poslovanja ne omogoča plačevanja vseh računov na dan zapadlosti. Sproti se dogovarjamo za poravnavo pri tistih, ki jim računov ne moremo pravočasno plačati,” pojasnjujejo v UKC.
Da se sicer trudijo, da bi bil dolg čimprej poplačan ter da s fakulteto vodijo “redni dialog na najvišji operativni ravni,” še pravijo v kliničnem centru. Dodajajo, da je bilo nedavno objavljeno javno naročilo za storitve, ki jih opravlja Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, ter da pričakujejo “ugodnejše pogoje” oziroma nižjo ceno. Poudarjajo, da klinični center vzpostavlja in opremlja tudi svoje laboratorije, s čimer bodo “zmanjšali odvisnost od zunanjih ponudnikov in s tem povezane stroške”.
Poplačilo z zemljiščem
V reševanje problematike sta se vključila tudi ministrstvo za zdravje (MZ) in univerza. “Od pristojnih organov pričakujemo pomoč pri aktivnem iskanju ustrezne rešitve za poplačilo dolga, saj bo v nasprotnem primeru ogroženo delovanje fakultete v celoti, izvajanje tako zdravstvene kot tudi pedagoške in raziskovalne dejavnosti,” je opozoril Švab, ki je januarja problematiko predstavil Alešu Šabedru, direktorju urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pri MZ.
Kot ena od možnih rešitev se je pokazalo zemljišče na območju ljubljanskih bolnišnic, ki je v lasti države, upravlja pa z njim klinični center, in bi ga medicinska fakulteta potrebovala za gradnjo novih prostorov. Z ministrstva so pojasnili, da so se kot posrednik vključili v iskanje rešitve v povezavi z možnostjo, da se del stvarnega premoženja (zemljišča) prenese na fakulteto. “Tako bi se dolg zmanjšal, pri čemer bi se izvedlo javno naročilo za tovrstne preiskave, uredila bi se ustrezna pravna podlaga in znesek, za katerega bi se dolg s tem poplačal,” so zapisali.
Medicinska fakulteta se – ob željah države in prebivalstva, naj vpisuje več študentov, ker potrebujemo nove zdravnike – sooča s pomanjkanjem prostora na zdajšnjih lokacijah.
Iz načrta za okrevanje in odpornost so pridobili sredstva za projekt izgradnje “Trojnega kampusa Medicinske fakultete”. Prvi del gradnje na Vrazovem trgu že poteka, hkrati pa iz nekdanjih prostorov dekanata, ki jih bodo tam porušili, pisarne selijo v kontejner ob stavbi fakultete na Korytkovi ulici (v fotogaleriji).
Omenjeno zemljišče, ki leži med Zaloško cesto in Ljubljanico, bi fakulteti prišlo prav v drugem delu projekta Trojnega kampusa.
Vsi vpleteni se bodo kmalu srečali na skupnem sestanku, kjer naj bi našli rešitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje