Menu Item
Ljubljanski nepremičninski trg se je v zadnjem obdobju umiril, se strinjajo nepremičninski posredniki, vseeno pa za zdaj še ni bilo večjih sprememb pri cenah. Nepremičnine se prodajajo dalj časa, prav tako pa so se končali časi, ko so kupci višali oglaševane cene za nakup. Kaj še opažajo posredniki?
Obdobje nakupovalne mrzlice in rekordnih cen na ljubljanskem nepremičninskem trgu je minilo.
To potrjujejo podatki geodetske uprave (Gurs) in statističnega urada (Surs), ki sta v svojih zadnjih poročilih zaznala padec števila prodaj nepremičnin. Surs je v zadnjem poročilu za prvo četrtletje v prestolnici zaznal 1,8-odstotni padec cene rabljenih stanovanj, po podatkih geodetske uprave za lansko četrtletje pa je Ljubljana tudi izgubila cenovni primat, ki ga je držala od leta 2017. Prehitele so jo namreč cene na Obali.
Na umirjanje trga prav tako kažejo podatki bank, kjer ob višjih obrestnih merah upada povpraševanje po hipotekarnih kreditih. Manj kreditov se odraža v manjšem številu sklenjenih poslov.
Po oceni nepremičninskega svetovalca Mira Ivanovića se zdaj nepremičnine lahko prodajajo tudi po več mesecev, kar je veliko dlje v primerjavi s preteklimi leti, ko so stanovanja hitro izginjala z nepremičninskih portalov.
“Drastični padec cen se ni zgodil, se je pa cena malenkost znižala stanovanjem, ki so starejše gradnje (zgrajene v 50., 60. in 70. letih). Še pred dobrim letom se je vse prodajalo po 4.000 evrov za kvadratni meter, sedaj ni več tako,” dodaja.
“Končna normalizacija trga”
Zadnje dogajanje na ljubljanskem nepremičninskem trgu direktor nepremičninske agencije Stoje Zoran Đukić opisuje kot “končno normalizacijo trga”.
“Lastniki so umirili svoje apetite in s tem cene. Kupcem ni več treba hiteti in lahko običajno, brez dražb, kupijo dobro stanovanje na dobri lokaciji. Rezultati dražbe so bili le redko uspešni. Veliko je bilo odstopov od nakupov, izgubljenih ar in obžalovanj, saj so stranke, če jih je več tekmovalo za nakup nepremičnine, višale cene po vzoru dražbe, v takšnih okoliščinah pa so delovale pod pritiskom, čustveno in tekmovalno,” opažanja v zadnjem obdobju povzema Đukić.
Najbolj se je po oceni Đukića umirilo povpraševanje med strankami, ki so nakupe nepremičnin financirale s krediti. “Kupujejo predvsem tisti, ki imajo lastna sredstva. Stranke z viškom kapitala sredstva preusmerjajo v nepremičnine in zlato zaradi strahu pred visoko inflacijo,” dodaja.
Občutno so se zmanjšali investicijski nakupi nepremičnin
Roman Prskalo iz nepremičninske agencije MetropolaIN opaža predvsem občutno zmanjšanje investicijskih nakupov nepremičnin.
“Povpraševanje se je ponekod povsem umirilo, tako da je skoraj izenačeno s ponudbo, kar je tudi privedlo do stabilnosti cen. Še vedno pa je zelo veliko povpraševanje po novejših nepremičninah na dobrih lokacijah. Veliko povpraševanje po stanovanjih v mestih krojijo predvsem razpoložljiva delovna mesta in posledično priseljevanje,” ocenjuje Prskalo.
Prskalo pričakuje, da se bodo bolj pocenile nepremičnine na območjih, ki so bolj oddaljena od mestnih središč, in da se bo zvišala razlika v ceni novih in rabljenih stanovanj.
“V zadnjih dveh letih so bila ta razmerja zaradi izjemnega povpraševanja zabrisana,” opozarja. Po njegovih opažanjih zdaj med kupci prevladujejo družine, ki rešujejo prvo stanovanjsko vprašanje, in družine, ki manjše stanovanje menjujejo za večje.
V Ljubljani se nepremičnine ne bodo kopičile še nekaj let
Kljub zmanjšanemu povpraševanju pa še vseeno stanje na trgu ni takšno, da bi se začele neprodane nepremičnine kopičiti, v en glas poudarjajo sogovorniki.
“V Sloveniji, še posebno v Ljubljani, primanjkuje toliko stanovanj, da se še nekaj let ne bodo kopičila. Po drugi strani pa smo Slovenci zaljubljeni v nakup nepremičnin in to vrsto obliko investiranja. Če bi bilo dovolj dobre ponudbe na trgu, sem prepričan, da bi se tudi te vse prodale,” stanje na trgu ocenjuje Ivanović.
Podobnega mnenja je tudi Đukić. Da se nepremičnine ne kopičijo, po njegovih besedah kaže predvsem zanimanje za nove in dobre projekte, ki se zelo dobro prodajajo.
“Transakcij je manj, ker je tudi projektov manj in je manjša ponudba nepremičnin, saj so investitorji zaradi stagnacije ustavili projekte. Novogradnje se še vedno dobro prodajajo. Pravzaprav sploh ni veliko dobrih projektov novogradenj in tudi ne obetajo se novi. V tem delu cikla se bo ponovila zgodba, kot smo jo že videli. Investitorji zmanjšujejo vloge za gradbeno dovoljenje in zmanjšujejo nakupe zemljišč. Posledično bo to ponovno vodilo do zgodbe, da bo ponudba zmanjšana,” trenutno stanje opisuje Đukić.
Tudi Prskalo meni, da nismo priča kopičenju nepremičnin na trgu. “Ne moremo govoriti o kopičenju nepremičnin oziroma presežni ponudbi, pa vendarle je to pozitivno vplivalo na nepremičninski trg, saj so se cene za zdaj povsem umirile,” dogajanje v zadnjih mesecih povzema Prskalo in dodaja, da je bilo prodaj v Ljubljani v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem leto pred tem po podatkih Sursa za 27 odstotkov manj, kar se kaže v tem, da se je ponudba stanovanj ponekod povečala.
Dogajanje na ljubljanskem nepremičninskem trgu je pomembno za celoten slovenski trg z nepremičninami, saj je ta v prestolnici največji in je glasnik dogajanja v preostalih delih države. “V glavnem mestu, ki narekuje trende na slovenskem nepremičninskem trgu, za zdaj povpraševanje po novih stanovanjih še vedno presega ponudbo in se je večina novih stanovanj prodala že v predprodaji oz. v času gradnje. V zadnjem času pa je že zaznati manjše zanimanje za rezervacije stanovanj, ki so trenutno v gradnji,” so v zadnjem poročilu navedli na geodetski upravi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje