Menu ItemPasaža ljubljanskega Nebotičnika že leta ne odseva blišča, ki ga je imela ob odprtju leta 1933. Danes je to zatočišče za golobe, njihovi iztrebki pa kazijo podobo ene najbolj prepoznavnih stavb v prestolnici. Zakaj je ta javni prostor v središču Ljubljane postal tako zanemarjen?
Pasaža ljubljanskega Nebotičnika kljub izjemni lokaciji v središču prestolnice, podobno kot še marsikateri podhod v Ljubljani, doživlja klavrno usodo. Nekoč je bil to živahen kraj s trgovinami, lokali, frizerjem, cvetličarno, pekarno, mesnico, mlekarno, galerijo, sladolednim vrtom, trafiko … danes pa deluje zanemarjeno, temačno in zapuščeno, čeprav je v podhodu še odprtih nekaj lokalov. Ko je bila Slovenska cesta še odprta za promet, je bila pasaža bolj obiskana, v zadnjih letih pa je postala zatočišče golobov, ki z iztrebki kazijo podobo znamenitega Nebotičnika. Ta je bil leta 2003 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
“Naredimo, kar lahko, in čistimo vsak dan”
Pasaža je razdeljena na dva dela – severni del s Štefanove ulice in južni del s Cankarjeve ceste. Del podhoda na Cankarjevi, kjer sta restavracija McDonald’s, nad katero so se zaradi hrupa in nesnage pritoževali sosedje, in trgovina z izdelki za dom, je bil nedavno sveže prenovljen, za prenovo pa so poskrbeli večinski lastniki palače Viktorija. Njegovo pravo nasprotje pa je del podhoda na Štefanovi.
Sprehod s te strani je vse prej kot prijetna izkušnja. Skozi odprt prostor letijo golobi, ti se zadržujejo na preluknjanih zaščitnih mrežah na stropu, ptičji iztrebki so povsod – na stropu, lučeh, zidovih in tleh. Čeprav je tu prijetno delati, se ljudje nad nečistočo tega javnega prostora pritožujejo, nam je povedala Brigita Zalar, zaposlena v fotografskem studiu Fotoformat na Štefanovi.
“Vsi, ki so se z veseljem sprehajali skozi pasažo, se zdaj raje odločijo za sprehod po Slovenski cesti,” je dejala za N1. Posledično je v podhodu Nebotičnika upadel promet. “Pred 10 do 15 leti je bil to živahen prostor z lokalom, trgovino, pekarno. Zdaj pa je zapuščeno in žalostno,” je dodala Zalar. Da se obiskovalcem toži po nekdanjem blišču pasaže, nam je povedala tudi Mateja Hosta, zaposlena v bližnjem frizerskem salonu. “Stranke se zelo pritožujejo, da so tukaj hodile, ko so bile mlade, kako je bilo vse lepo in čisto, polno ljudi, polno življenja. Zdaj pa so se razpasli golobi, ki se jih ne moremo znebiti.”
Za čiščenje ptičjih iztrebkov vsak dan skrbijo zaposleni v lokalih v pasaži. Kot je povedala Zalar, “drugače ne gre”. “Naredimo, kar lahko, in čistimo vsak dan,” je dodala Hosta.
Kdo je odgovoren za čiščenje?
Podhod Nebotičnika ima več lastnikov, ki naj bi ga vzdrževali. V podjetju Tabor, ki upravlja kompleks, so za N1 pojasnili, da je vzdrževanje stropa pasaže v domeni etažnih lastnikov stavbe Nebotičnik, pohodna površina pa v domeni Mestne občine Ljubljana (Mol). “Del pasaže Nebotičnika je v zasebni lasti, a zaradi svojih prizadevanj po urejenosti mesta in pobud občanov s talnih površin dnevno pobiramo večje odpadke ter občasno izvajamo mokro čiščenje celotne pasaže,” so za N1 povedali na Molu. Čiščenje izvaja Voka Snaga.
Pri upravniku podhoda, podjetju Tabor, sicer poskušajo rešiti problem nečistoče, ki jo povzročajo golobi. “Problematike se zavedamo tako mi kot upravnik in etažni lastniki. Trenutno se z njimi pogovarjamo o tem, da bi odstranili pločevino in mrežo na stropu pasaže ter tako vsaj deloma rešili omenjeno problematiko,” so poudarili, a dodali, da za celovito ureditev prostora lastniki nimajo finančnih sredstev, saj imajo trenutno odprte druge večje investicije.
Tudi na občini se zavedajo težav s pticami, ki uničujejo tamkajšnje površine. “Problematika glede golobov je prisotna v podhodih, mestnih ulicah in ostalih cestnih površinah, ne samo v Ljubljani, pač pa po vsem svetu. To rešujemo z različnimi vrstami zaščit, kot so mehanska zaščita, električna zaščita ter zaščitne mreže. Pri tem smo ugotovili, da je težav z golobi največ tam, kjer je na voljo hrana oziroma jih prebivalci sami hranijo. Popolne zaščite za tovrstno problematiko ni. Težave lahko omilimo s pravilno odvrženo hrano v zabojnike, ki so primerni in predvideni za to, prepovedjo krmljenja golobov in zaščitami,” so opisali na občini.
Od elegance v 30. letih do zdajšnjega stanja
Na zdajšnje stanje pasaže Nebotičnika je skozi zgodovino vplivalo več dejavnikov. Ob odprtju leta 1933 skupaj z Nebotičnikom, ki je bil s svojimi 70 metri takrat najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, je predstavljala nekaj novega in glamuroznega, njena podoba pa je sledila družbenim spremembam.
“Velike spremembe se vedno zgodijo v času vojn ali sistemskih družbenih preobratov. V zgodovini pasaže sta bila nedvomno ključna čas tranzicije, torej obdobje 90. let, in obdobje sprememb prometne ureditve v središču Ljubljane,” je za N1 pojasnil dr. Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar, sicer pa muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter avtor knjige z naslovom Ljubljanski nebotičnik: denar in arhitektura.
Na obiskanost pasaže je po Zupančičevem mnenju zagotovo vplivalo, da je osrednji del Slovenske ceste zdaj zaprt za osebna vozila. “Ko se je Slovenska dušila v avtomobilskem prometu, so ljudje raje hodili čez pasažo, da bi se izognili hrupu in smradu,” je pristavil Zupančič. Pasaža je bila nekoč le manjši del sistema pešpoti ob tedanji Titovi cesti. Te potrebe z zaprtjem Slovenske za osebne avtomobile nimajo več. Upad obiskanosti pasaže in manjša frekvenca sprehajalcev je po mnenju Zupančiča postopoma vodila do zamrtja nekaterih dejavnosti v podhodu. “Če ni prodaje, ni rentabilno. Trgovci in lastniki lokalov pa kaj hitro ugotovijo, da se na tej lokaciji ne izplača poslovati. Skratka, struktura prostorov se nenehno spreminja,” je dodal sogovornik.
Tudi arhitekturni zgodovinar je opozoril na neurejenost in zapuščenost pasaže in dodal, da skrb zanjo ne bi smela biti zgolj breme lastnikov, ampak tudi občine. “Gre za vprašanje vizije oziroma strategije določenega območja Ljubljane. Pasaža je navsezadnje javni prostor, zasebni lokali se nanjo le navezujejo,” je povedal. In kaj bi lahko storili?
“Občina bi lahko katerega od prostorov odkupila in oddala v najem kulturni dejavnosti. V izložbah bi lahko naredili denimo zgodovinsko predstavitev Nebotičnika in pasaže – projekt, ki bi ga lahko morda financiralo tudi ministrstvo za kulturo,” je predlagal. Tako bi v pasažo privabili turiste, pa tudi domačine ter pomagali k boljšemu poslovanju tamkajšnjih lokalov.
Kako bi podhod znova zaživel?
Obiskovalci pa bi v pasažo raje in pogosteje zahajali tudi, če bi ji vrnili eleganco prvotnega videza in jo iz temačnega tunela znova spremenili v atraktivno pot za sprehod v središču prestolnice. “Ena od značilnosti te pasaže ob odprtju leta 1933 je bil tudi lep strop in osvetljava, o čemer pričajo fotografije. Trenutne luči so daleč od približka nekdanjim. So umazane in zaprašene. Osvetljenost pasaže pa ni pomembna samo zaradi varnosti, ampak tudi onemogoča, da bi se tam dogajale banalne stvari,” je poudaril sogovornik.
Ob angažmaju občine bi, tako Zupančič, pasaži lahko povrnili nekdanje razkošje in poskrbeli za nadaljevanje ljubljanske tradicije, ki s turistifikacijo in gentrifikacijo mesta izginja. “To ni enostavna naloga. Premisliti je treba, katere dejavnosti umestiti v ta prostor, da bi kvart znova zaživel, in to v dobrobit vseh – bližnjih stanovalcev, dnevnih obiskovalcev in turistov. To zahteva jasno strategijo,” je dodal.
Da bi pasaža znova zaživela, si želijo tudi zaposleni v Nebotičniku. “Želimo si predvsem, da bi pasažo uredili. Mogoče za začetek rešili problem z golobi,” je za N1 povedala Brigita Zalar iz fotografskega studia Fotoformat.
V podjetju Tabor pravijo, da kot upravnik nimajo pristojnosti urejanja in oživitve podhoda. “Kako bo sama pasaža zaživela, ni odvisno od etažnih lastnikov, temveč od obiskovalcev in ponudbe,” so poudarili in dodali, da je težava tudi, da je treba “na Nebotičniku urediti veliko stvari, kar je povezano z visokimi stroški. Drugi projekti so po mnenju etažnih lastnikov trenutno pomembnejši od dokončne ureditve pasaže.”
Čeprav za pasažo še ni izdelan dokončen načrt prenove, zbirajo ponudbe za njeno ureditev, so še dodali v podjetju Tabor.
Ob 90-letnici ljubljanskega Nebotičnika smo februarja 2023 objavili članek, kako je potekala gradnja te ikonične stavbe. To so posnetki iz časa gradnje:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje