V prvem polletju se je na slovenskem nepremičninskem trgu nadaljeval trend upadanja števila sklenjenih kupoprodajnih pogodb, ki se je začel lani, v polletnem poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs). Nakazuje se tudi preobrat cen.
Skokovita rast cen nepremičnin, ta je bila izrazita predvsem v prvem polletju 2022, se je medtem povsem umirila. Nenadnega obrata na trgu na Gursu ne pričakujejo.
Število sklenjenih kupoprodajnih pogodb z vsemi kategorijami nepremičnin je v prvih šestih mesecih po preliminarnih podatkih doseglo okoli 14.800, njihova vrednost pa 1,26 milijarde evrov, v polletnem poročilu o nepremičninskem trgu ugotavlja Gurs. Po pričakovanjih uprave bo po končnih podatkih število pogodb preseglo 15.000, njihova vrednost pa 1,3 milijarde evrov.
Po oceni Gursa sta bila število in vrednost sklenjenih poslov v prvem letošnjem polletju v primerjavi z drugim polletjem 2022 manjša za do pet odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem lani za nekaj manj kot 15 odstotkov, v primerjavi z drugim polletjem 2021 pa že za okoli petino.
Kljub za zdaj še začasnim podatkom je po ugotovitvah Gursa očitno, da se nadaljuje tudi trend padanja števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami, ki se je vzpostavil v prvem polletju lani.
Število transakcij s stanovanji manjše četrto polletje zapored
Po tistem, ko se je v drugem lanskem polletju skupno število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami zmanjšalo za okoli 15 odstotkov, se je v letošnjem prvem polletju zmanjšalo še za nekaj manj kot 10 odstotkov. Število transakcij s stanovanji se je zmanjšalo že četrto polletje zapored, število transakcij s hišami pa drugo polletje zapored.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo v primerjavi z drugo polovico 2021, ko je po epidemiji število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami doseglo vrh, število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah in stanovanjskimi hišami manjše že za okoli četrtino, število kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb pa za okoli 30 odstotkov, opozarjajo na Gursu.
V prvem letošnjem polletju je bilo v Ljubljani sklenjenih 25 odstotkov vseh kupoprodaj za stanovanja v državi, v Mariboru 11 odstotkov, na območjih Obale in severne okolice Ljubljane po šest odstotkov, v Celju pet odstotkov, v Kranju z okolico štirje odstotki, v južni okolici Ljubljane trije odstotki, v preostanku Slovenije pa 40 odstotkov.
Število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah se je med večjimi mesti v primerjavi z drugo polovico leta 2021, torej pokoronskim vrhuncem dinamike na trgu, najbolj zmanjšalo v Mariboru, in sicer za okoli 40 odstotkov, padec pa je bil glede na drugo šestmesečje 2022 izrazit tudi v prvem polletju letos.
Tržna dinamika najmanj upadla v Celju
Najmanj je medtem od vrha tržne dinamike število transakcij upadlo v Celju, za okoli 15 odstotkov, v prvih letošnjih šestih mesecih je bilo v primerjavi z drugim lanskim polletjem zaznati celo precejšnjo rast.
V Ljubljani, kjer je sicer število transakcij s stanovanji občutno upadlo že v drugi polovici 2021, pa je bilo število transakcij manjše za okoli petino. Samo v prvem letošnjem polletju je medtem stagniralo.
V tem letu je do zdaj na trg prišlo več kot 1.200 novih stanovanj, nekaj več kot polovica od tega v Ljubljani. Na Gursu so izpostavili še Celje z okoli 400 novimi stanovanjskimi enotami, medtem ko so bile številke v ostalih večjih mestih bistveno nižje.
V državi se gradi med 6.500 in 7.000 stanovanji
Dokler ne pride do nove krize nepremičninskega trga na Gursu pričakujejo, da se bo trend rasti prodaje novih stanovanj nadaljeval tudi v prihodnje. V državi se trenutno gradi med 6.500 in 7.000 stanovanj. Prednjači Ljubljana z okoli 3.000 enotami, sledijo Maribor z okoli 1.200 ter Koper in Celje s po 600 enotami.
Kljub občutnemu zmanjšanju števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami in tudi zemljišči za njihovo gradnjo upad števila transakcij na ravni države po presoji Gursa še ni tako drastičen, da bi lahko govorili o novi krizi slovenskega nepremičninskega trga. Ocenjujejo pa, da je zmanjšanje plačilno sposobnega povpraševanja, ki so ga načele visoke cene in višje obresti, in posledično manjše število transakcij že vplivalo na rast cen nepremičnin.
Cene stanovanj stagnirale ali celo malenkost upadle
Po visoki rasti cen nepremičnin v 2022, ta je bila še posebej izrazita v prvem polletju, so v prvem polletju letos cene stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb bolj ali manj stagnirale, medtem ko so cene stanovanjskih hiš, kjer sicer še ne prihaja do bistvenega povečanja dinamike prodaje za trg, še zmerno zrasle, in sicer za okoli štiri odstotke.
Cene stanovanj so v prvi polovici leta stagnirale ali celo malenkost upadle v vseh večjih mestih, z izjemo Kranja, kjer so zrasle za okoli šest odstotkov.
O obratu cen na slovenskem nepremičninskem trgu na Gursu še ne želijo govoriti, bi pa morda do njega lahko prišlo že letos oziroma v naslednjem letu. Nenadnega velikega padca cen nepremičnin pa tudi po obratu ne pričakujejo.
Srednja cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v državi je v prvem polletju letos dosegla 2.550 evrov. Najvišja je bila v Ljubljani, pri 3880 evrih. Tik za njo je bila Obala s 3.690 evri. V okolici Ljubljane in na območju Kranja je bila nekaj nad 3.000 evri, v Mariboru in Celju pa nekaj nad 2.000 evri.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje