Dobavitelji plina ne napovedujejo, da bi se dobave v prihodnjih mesecih spreminjale, omejitve v dobavi plina za slovenske uporabnike niso načrtovane. Tako ob začetku vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1, za katera se Nemčija boji, da jih bo Putinova administracija 'politično' podaljšala, pravijo v podjetju Plinovodi, ki skrbi za naše plinsko omrežje.
Na Severnem toku 1 se danes začenjajo redna vzdrževalna dela, ki potekajo vsako leto in praviloma trajajo deset dni. A Nemci se zaradi vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji, zaradi katerih so dobave energentov postale predmet geopolitičnega boja med Rusijo in Evropo, boji, da prihodnji teden Rusi po plinovodu ne bodo spustili plina. Rusi sicer zagotavljajo, da bo plinovod z 22. julijem spet začel obratovati.
Kot smo pisali, je Nemčija do zdaj kot edina v Evropi aktivirala drugo stopnjo izrednega načrta za primer zmanjšane oskrbe s plinom. Avstrija je v prvi fazi, kar pomeni pozorno spremljanje, Slovenija do zdaj načrta ni aktivirala.
Brez motenj
Gospodarska zbornica Slovenije je prejšnji teden opozorila, da je slovenska industrija močno odvisna od ruskega plina, morebitno zmanjšanje dostopnosti zemeljskega plina pa bi močno ogrozilo delovanje slovenskega gospodarstva.
V podjetju Plinovodi, ki skrbi za naše prenosno omrežje (torej za infrastrukturo, po kateri plin, ki so ga naročili trgovci, teče od meje do končnega uporabnika), pravijo, da na mejnih povezovalnih točkah ne zaznavajo motenj.
Tako kot vsako poletje je odjem manjši, saj poleti porabimo manj plina, a vse naročene količine prihajajo do končnih uporabnikov, pravijo. Slovenija največ plina dobi iz vzhodne dobavne smeri prek povezave z Avstrijo.
“Na rednih koordinacijskih sestankih v okviru združenja evropskih operaterjev prenosnih sistemov plina (ENTSOG) vsi evropski operaterji potrjujejo stabilno obratovanje in polnjenje skladišč. Do zdaj in kljub vojni v Ukrajini je bila zagotovljena zanesljiva oskrba uporabnikov.”
Pravijo, da je taka napoved tudi za naprej. “Od dobaviteljev plina ni napovedi, da bi se dobave v prihodnjih mesecih spreminjale izven okvirov predhodno predvidenih.”
“Krizno stanje skladno z aktom še ni bilo ugotovljeno”
Plinovodi imajo pomembno vlogo, saj kot operater prenosnega omrežja spremljajo stanje in morajo v primeru (pričakovanih) motenj na trgu pozvati Agencijo RS za energijo k aktivaciji izrednega načrta za primer omejevanja ali prekinitev dobav plina (ta v prvi fazi odredi pozorno spremljanje trga, več tukaj). To naredijo, če je ali se upravičeno pričakuje, da bo resno motena oskrba s plinom. Poleg njih lahko agencijo k aktivaciji načrta pozovejo še dobavitelji plina (največji pri nas je Geoplin).
“Krizno stanje skladno z aktom še ni bilo ugotovljeno in zaradi tega tudi ni bilo razglašeno. Če bi operater prenosnega sistema plina zaznal razloge in potrebo po razglasitvi kriznega stanja, bi to informacijo nemudoma posredoval pristojnemu organu,” pravijo v podjetju, ki ga vodi Marjan Eberlinc.
Omejevanje dobav ni realni scenarij
Dodajajo, da omejitve v dobavi plina, ki nastopijo v tretji fazi, za slovenske uporabnike niso načrtovane. “Če bi se to zgodilo, bomo akterji na področju plina ravnali skladno z določeno stopnjo krize in ukrepi iz akta o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom.”
V tretji fazi, torej v fazi, ko mora državi omejevati dobave, Plinovodi zmanjšajo ali prekinejo odjem plina na odjemnih mestih posameznih vrst odjemalcev. “Operater prenosnega sistema ocenjuje, da ta skrajni ukrep v Sloveniji ne bo potreben,” še povedo v Plinovodih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!