Poslanka vladajoče Svobode Mojca Šetinc Pašek je na finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki sodi v kvoto iste stranke, naslovila pobudo, da "se ustrezno obdavči ekstremne dobičke bank, ki niso rezultat morebitnega odličnega poslovanja bančnih uprav, temveč predvsem izkoriščanja inflacije v času restriktivne monetarne politike".
Vlada in banke so zadnje dni v burnih pogajanjih o tem, kako bo ta finančna panoga pomagala pri financiranju sanacije po poplavah.
Vlada na eni strani zahteva, da banke, ki so v prvem polletju ustvarile relativno lepe dobičke, prispevajo v sklad za obnovo in jim v primeru, če zadovoljive vsote ne bodo vplačale prostovoljno, grozi z obdavčitvijo dobičkov.
Pri višini pomoči sta pogajalski strani vsaj po javno znanih informacijah še precej narazen. Vlada si za financiranje sanacije po neuradnih podatkih obeta enega do dva odstotka bilančne vsote bank (ta je ob polletju znašala 51,3 milijarde evrov), kar pomeni med pol milijarde in milijardo evrov. Banke naj bi ponudile bistveno manj: desetino odstotka bilančne vsote, torej okoli 50 milijonov evrov.
Banke kot “nekakšne inflacijske dobičkarice”
V debato se vključuje tudi Mojca Šetinc Pašek, poslanka Svobode, ki je na finančnega ministra Klemna Boštjančiča naslovila poslansko vprašanje in pobudo. V dopisu se strinja s stališčem, da lahko država del prepotrebnega denarja za obnovo po poplavah dobi tudi pri bankah.
“Znano je, da banke v letošnjem letu na račun tako imenovanih inflatornih učinkov, se pravi zviševanja obrestnih mer zaradi protiinflacijske monetarne politike, poslujejo z rekordnimi donosi, in to na račun vse dražjih posojil in obenem obresti na denarne vloge, ki so najnižje v evrskem območju,” je navedla poslanka in prakso bank označila za “nesprejemljivo poslovno obnašanje”.
V nadaljevanju je omenila, da smo v letih 2013 in 2014 preplačali sanacijo nekaterih bank. Pri tem je navedla oceno Velimirja Boleta, da smo za sanacijo davkoplačevalci odšteli skoraj 3 milijarde evrov preveč, in dodala, da na račun prekapitaliziranosti danes predvsem NLB in NKBM ustvarjata visoke dobičke. Današnje razmere pa so po njeni oceni tudi posledica relativne koncentracije in nizke stopnje mobilnosti komitentov.
Banke je Šetinc Pašek označila za “nekakšne inflacijske dobičkarice” in dodala, da dobički izvirajo iz “razlike med zelo nizkimi obrestnimi merami na depozite in vloge gospodinjstev, ki znašajo zgolj 0,7 odstotka in so najnižje v celotnem evrskem območju, ter zvišanimi obrestnimi merami za kredite, ki sledijo restriktivni monetarni politiki”. Dodatno po njeni oceni banke služijo z nevezanimi vlogami, torej denarjem, ki ga imamo Slovenci na bančnih računih in praktično ni obrestovan.
Šetinc Pašek ministra Boštjančiča sprašuje, ali se mu zdijo dosedanji ukrepi bank za pomoč prizadetim v poplavah ustrezni in ali ni “pravzaprav nujno obdavčiti ekstra dobičke bank”. Predlaga, da bi obdavčili dobiček v letošnjem letu, ki je nastal zaradi razlike med obrestnimi merami na depozite v slovenskih bankah in povprečjem teh obrestnih mer v evrskem območju.
Poslanka je opozorila na možno težavo retroaktivnosti ukrepa, saj bi obdavčili dobičke, ustvarjene pred začetkom veljavnosti sprememb, kar ustava načeloma prepoveduje. Ob tem pa je izpostavila navedbe pravnika Rajka Pirnata za Mladino, da je retroaktivnost po sodni praksi dovoljena, če je ukrep upravičen zaradi nujnih potreb varstva pravic drugih. “Sem pa seveda sodi tudi splošna korist, ki jo pomeni sanacija države po naravni katastrofi,” je Šetinc Pašek navedla v dopisu Boštjančiču.
V sklepnem delu ga je pozvala k ukrepanju.
Je minister ni prepričal?
Pri tem ne gre spregledati, da poslanka poziv pošilja ministru, ki sicer sodi v kvoto njene stranke. Spomnimo, da je bil Boštjančič prejšnji četrtek, ko se je javna razprava o obdavčitvi bank že razplamtela, glede te možnosti previden. Opozoril je, da je treba zelo paziti tudi na finančno stabilnost. “Tega se na ministrstvu in vladi zavedamo, zato ne bom dajal izjav, kaj in kako bi bilo treba,” je navedel.
Kot je razumeti iz razprave na družbenem omrežju Facebook, Šetinc Pašek ocenjuje, da bi morala vlada ukrepati odločneje. Poslanka je namreč konec prejšnjega tedna delila poziv poslanke Svobode Jožice Derganc k obdavčitvi in že takrat javno napovedala poslansko pobudo. Na njeno napoved se je odzvala še ena poslanka Svobode, Lena Grgurevič, ki pa je ocenila, da sta vprašanje in pobuda “nepotrebna, saj je ravno predsednik vlade sam to temo odprl, javno v medijih”.
“Doslej še nisem zasledila, da bi naša vlada, konkretno minister za finance, karkoli v zvezi s tem ukrenila, razen da še vedno preučujejo pravila ECB,” ji je odgovorila Šetinc Pašek in pobudo označila kot upravičeno potezo. “Vem, da me v naši poslanski skupini pri tem večinsko podpirate,” je dodala.
SD za ‘prostovoljno’ vplačilo v sklad, Levica za davek
Obdavčitvi dobičkov bank so sicer naklonjeni tudi v ostalih dveh koalicijskih strankah. Kot so poudarili v Levici, so lani septembra z ministrom Boštjančičem prvič govorili o davčni reformi, v okviru katere je po navedbah najmanjše vladne stranke predvidena tudi uvedba davka na izredni dobiček (tako imenovani windfall tax). Pri tem ni jasno, ali je bilo govora prav o bankah ali o širši obdavčitvi dobičkov.
V Levici napovedujejo, da se bodo “zavzemali za davek na izredni dohodek v vseh sektorjih, podobno, kot sta ga uvedli Španija in Hrvaška”. Podpirajo pa, da se prioritetno naslovi bančni sektor, ki trenutno beleži “resnično rekordne dobičke”.
V SD pa so navedli, da sami trenutno kot najbolj smiselno rešitev vidijo dogovor o oblikovanju posebnega sklada za obnovo, v katerega bi poleg države prispevale tudi banke in druga podjetja z visokimi presežnimi sredstvi.
“Tako bi lahko oblikovali več stomilijonski sklad, s katerim bi lahko financirali sanacijo škode in projekte za večjo poplavno odpornost. V primeru, da na strani finančnih inštitucij ne bi bilo pripravljenosti za sodelovanje pri sanaciji, vidimo tudi možnost v obdavčitvi izrednih dobičkov,” so povedali za N1.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje