Aleksander Mervar v kontrolni sobi Elesovega Diagnostično-analitskega centra v Beričevem pri Ljubljani (Srdjan Živulović/BOBO)
Za nami je teden nižjih temperatur, ki daje prvi vpogled, ali lahko v prihajajoči zimi pričakujemo težave z elektroenergetskim omrežjem. Odgovarja Aleksander Mervar, šef Elesa.
Operater prenosnega omrežja Eles je v vprašalniku združenja sistemskih operaterjev prenosnega omrežja ENTSO-E o pričakovanjih za prihajajočo zimo navedel, da po dveh zimah z manjšo porabo elektrike zaradi koronakrize v Sloveniji letos pričakujemo ponoven porast porabe na predkoronske ravni. Obenem je Eles ocenil, da bi se lahko poraba dodatno povečala zaradi prehoda na ogrevanje z elektriko.
Na to je Aleksander Mervar opozoril že v jesenskem intervjuju za N1 o energetski krizi. “Kako resne so razmere, bomo dejansko videli šele, ko bodo temperature ponoči padle pod ničlo, čez dan pa ne bo več kot 5 stopinj Celzija,” je dejal. Po tednu dni nižjih temperatur je zdaj za N1 pojasnil, kaj kaže prvi test.
Kako po enem tednu nizkih temperatur ocenjujete stanje v omrežju? Ali ste zaznali povečanje obremenitev, težave pri upravljanju omrežja?
Kljub nekoliko nižjim temperaturam, ki smo jim bili priča prejšnji teden, prenosno omrežje obratuje brez posebnosti in kakršnihkoli obratovalnih težav. Konična obremenitev (najvišja vrednost obremenitve, op. a.) v decembru je bila dosežena 2. decembra in je znašala dva tisoč megavatov. Ta konična obremenitev v zadnjem tednu ni bila presežena, smo pa zaznali, da se je nekoliko povečala obremenitev v večernih urah.
Eles
2. decembra smo imeli največjo konično obremenitev, dva tisoč megavatov. Ker se je to zgodilo pred ponovnim priklopom Teša v omrežje, smo v nekaterih delih tega dneva skoraj polovico elektrike uvažali.
Ali je upravljanje omrežja zahtevnejše kot v preteklih zimah?
Razmere v prenosnem omrežju so primerljive s preteklimi obdobji. Razen visokih cen na trgu z električno energijo ne zaznavamo nobenih drugih težav v obratovanju in vodenju elektroenergetskega sistema Slovenije.
Kakšno je stanje naših proizvodnih enot? Ali vse delujejo v pričakovanih okvirih?
Vse proizvodne naprave trenutno obratujejo v pričakovanih okvirih.
Kako pa je v sosednjih državah? Ali imajo to zimo izzive, ki bi utegnili vplivati na stabilnost našega omrežja?
Podobno kot v Sloveniji se tudi v drugih državah v naši soseščini spopadajo z vplivom visokih cen in sprejemajo ukrepe za njihovo obvladovanje, medtem ko so obratovalne razmere tako pri nas kot v tujini stabilne.
V okviru združenja ENTSO-E so bile narejene analize zadostnosti, ki kažejo na potencialne težave z zagotavljanjem zanesljivosti dobave električne energije v evropskih otočnih državah in Franciji. To načelno ne bi smelo vplivati na zagotavljanje zanesljivosti dobave električne energije v Sloveniji, saj poleg lastnih proizvodnih virov razpolagamo z velikimi količinami čezmejnih prenosnih zmogljivosti in bi lahko manko električne energije uvozili.
Francoski operater znižuje stopnjo tveganja
Združenje ENTSO-E je v zimski napovedi kot državo, ki ima poleg otočnih (Malta, Ciper) največje tveganje za motnje v omrežju, navedlo Francijo. Tradicionalna izvoznica elektrike je zaradi precejšnjega izpada jedrske proizvodnje letos bolj uvozno odvisna. A francoski sistemski operater RTE je danes sporočil, da tveganje za motnje v omrežju v prihajajoči zimi zmanjšuje za eno stopnjo, na ‘srednje’. Proizvodnja iz jedrskih in hidro enot je namreč večja od pričakovanj, gospodinjstva in podjetja pa so upoštevali priporočilo RTE in zmanjšali porabo za 9 odstotkov. Vseeno pa je potrebna previdnost za drugo polovico zime in predvsem prihodnje leto, so v RTE povedali za francoske medije.
Ali lahko ocenite, kolikšna bo januarja uvozna odvisnost Slovenije?
Ob predpostavki, da je v obratovanju večina proizvodnih zmogljivosti, in ob upoštevanju polovice NEK predvidevamo, da bo v povprečju primanjkljaj znašal 310 megavatov na uro, kar pomeni 15- do 17-odstotno uvozno odvisnost. Povprečni primanjkljaj je mogoče pokriti tudi z zagonom plinskih blokov v Brestanici, Šoštanju in Trbovljah z uporabo ekstra lahkega kurilnega olja.
Trenutno stanje našega elektroomrežja
Danes do 12. ure je bila Slovenija večinoma 10- do 20-odstotno uvozno odvisna. Polovico električne energije zagotavlja krška nuklearka, tretjino hidroelektrarne, ostalo pa Teš.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje