Omejitev cen električne energije in zemeljskega plina je močno ublažila učinke energetske krize na slovenska gospodinjstva in male poslovne odjemalce, a slišati je tudi pomisleke in pozive k spremembi. Ureditev zmanjšuje motivacijo za varčevanje pri porabi, povečuje tveganje, da se bodo ljudje to zimo množično ogrevali na elektriko, tovrstne omejitve cen so drag ukrep, ki ga bo kril proračun, je slišati. Krizna skupina je razpravljala o popravku, a se zanj ni odločila zaradi tehničnih omejitev.
Poleti je vlada Roberta Goloba sprejela sklepa o omejitvi cen elektrike in zemeljskega plina. Trgovci lahko slovenskim gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem (s priključno močjo do 43 kilovatov) od septembra zaračunajo največ 118 evrov na megavatno uro (MWh) za visoko tarifo in 82 evrov na MWh za nizko tarifo, cena v enotni tarifi je 98 evrov na MWh (podobno je pri zemeljskem plinu, kjer je cena omejena na 73 evrov za MWh).
Slovenija je bila pred regulacijo med državami z najnižjo maloprodajno ceno elektrike v EU za gospodinjstva (graf spodaj), poleti pa so trgovci začeli napovedovati podražitve, ki jih je vlada z regulacijo ustavila.
“Bojim se, da ne bo nihče prihranil niti ene megavatne ure”
A “kapica” (oziroma subvencija cene energentov), ki samo poceni energent, jemlje motivacijo za zmanjševanje porabe, je v zadnjem času opozorilo več strokovnjakov. Aleksander Mervar, direktor upravljalca prenosnega omrežja Eles (na fotografiji spodaj), je v intervjuju za N1 dejal: “Podpiram omejitev cene za gospodinjstva, kot jo je sprejela vlada. Se mi pa ne zdi logično, da smo ceno elektrike omejili ne glede na porabo. Če si prizadevamo za zmanjšanje porabe elektrike, bi morala regulirana cena za gospodinjstva in mali poslovni odjem veljati za 85 odstotkov povprečne porabe zadnjih petih let, preostalo elektriko pa bi bilo treba plačevati po polni tržni ceni. S sistemom, kot ga imamo zdaj, se bojim, ne bo nihče prihranil niti ene megavatne ure.”
Po njegovem obstaja tudi bojazen, da bi lahko v primeru množičnega prehoda na električna ogrevala zaradi relativno nizke cene električne energije poraba zrasla in v skrajnem primeru povzročila preobremenitev omrežja. “Kako resne so razmere, bomo dejansko videli šele, ko bodo temperature ponoči padle pod ničlo, čez dan pa ne bo več kot 5 stopinj Celzija,” je za N1 dejal Mervar.
Dejan Paravan, nekdanji član uprave Gen-I, zdaj direktor Gen energije, je v intervjuju za Žurnal24.si dejal: “Regulacija je smiselna, ampak ne za vse količine, saj s tem ne stimuliraš elastičnosti na strani porabe. Smiselna je rešitev, po kateri regulirana cena velja do recimo 80 odstotkov porabe odjemalca v preteklem obdobju, preostanek pa se plača po tržni ceni. S tem odjemalce motiviramo, da porabijo manj.”
Tudi Marijana Bednaš, direktorica Umarja, je pred kratkim na dogodku GZS opozorila na težavo kapic: “Cenovne zajezitve bi morale biti bolj omejene. Dovoliti je treba tudi, da pridejo do potrošnikov signali, da začnejo sami zmanjševati porabo.”
Nazadnje nas je prejšnji teden na to opozoril Mednarodni denarni sklad (IMF), ki meni, da bi Slovenija kapico morala spremeniti. Omejitev cen za vse porabnike za leto dni in štiri mesece (ukrep velja do konca prihodnjega leta) bo namreč drag ukrep. “Trenutni ukrep omejitev cen elektrike in plina bi morali zamenjati z bolj začasnimi in ciljanimi dodatki za gospodinjstva z majhnimi in po potrebi srednje velikimi dohodki ali pa omejitvijo cen za osnovno porabo energije, medtem ko bi za ostalo porabo odjemalci plačevali tržno ceno,” piše v poročilu misije IMF.
Tehnični izziv
Vir blizu krizni skupini za energetsko draginjo je povedal, da je ta poleti hitela z regulacijo, da bi ustavila špekulativne prakse trgovcev, ki so drug za drugim dražili elektriko. “Takrat ni nihče razmišljal o drugem, edini cilj je bil zamejitev cen in s tem inflacije.”
Kasneje so odprli tudi razpravo o možnosti, da bi pri nas – podobno kot v Avstriji – 80 ali 85 odstotkov porabe odjemalci plačali po regulirani, vso nadaljnjo pa po tržni ceni. A na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer, so dejali, da se je izkazalo, da bi v tem primeru morali predhodno pripraviti baze podatkov distribucijskega operaterja in prilagoditi obračunske sisteme dobaviteljev, ki na mesec izdajo približno 900 tisoč računov. Sogovornik z ministrstva je dodatno pojasnil, da se je izkazalo, da ima vsak trgovec svoj sistem obračunavanja, poleg tega nimajo vsi odjemalci števcev, s katerimi bi lahko merili porabo.
Na ministrstvu raje stavijo na prostovoljno varčevanje, kljub regulaciji pa ne pričakujejo zimskega povečanja porabe elektrike v gospodinjstvih. “Upoštevajoč vse veljavne ukrepe, tako nacionalne kot evropske, čez zimo ne pričakujemo porasta porabe električne energije pri gospodinjskem in malem poslovnem odjemu, je pa dejstvo, da na to lahko vplivajo tudi drugi zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva,” so dejali na ministrstvu. V oktobru je poraba elektrike v gospodinjstvih padla za 12 odstotkov glede na lanski oktober. Verjetno pa tudi pri porabi elektrike – kot pri plinu – velja upoštevati vpliv toplega vremena, ki je zamaknil začetek ogrevalne sezone.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje