Menu Item
Zadnjega pol leta v Sloveniji "zaradi težkih razmer na trgu" zaznavamo prva odpuščanja. Zaradi visokih cen energije morebitno krčenje števila zaposlenih napovedujeta še dve tretjini energetsko intenzivnih podjetij. Število brezposelnih za zdaj v Sloveniji vidno ne narašča, čeprav so po tiho in po malem začela odpuščati tudi podjetja, ki sicer poslujejo dobro. Kdo odpušča in zakaj? Kako odporen je slovenski trg dela in koga danes še vedno iščejo delodajalci?
Brezposelnost v Sloveniji v prvih mesecih leta ostaja na rekordno nizkih ravneh. Februarja so bile na zavodu za zaposlovanje registrirane 53.404 osebe oziroma 5,6 odstotka aktivnega prebivalstva. Za primerjavo: pred začetkom koronakrize, leta 2019, je najmanjše število brezposelnih znašalo 69.834, medtem ko je bilo v začetku leta 2021 pri nas brezposelnih že več kot 91 tisoč.
Trg dela je danes pregret, razlagajo kadrovski strokovnjaki, vendar se na nekaterih področjih kažejo spremembe.
“Če se osredotočim samo na tehnološki sektor, je bilo v tem veliko odpuščanj. V ZDA se to dogaja že pol leta, pri nas pa se stvari zgodijo z zamudo. Tako zdaj v Sloveniji največ odpuščajo v kriptopanogi in nekaterih start up podjetjih. Investitorji so postali veliko bolj previdni in podjetja so morala optimizirati svoja poslovanja. Odpuščanja so v glavnem tudi posledica obdobja pandemije, saj so podjetja takrat na veliko zaposlovala, zdaj pa sta se posel in razvoj novih produktov ustalila,” trenutne razmere na trgu v Sloveniji dela opiše svetovalka podjetjem za kadrovska vprašanja Tamara Valenčič.
Podobno previdnost zaznava tudi zunaj tehnološkega sektorja, kjer so podjetniki postali previdnejši pri prihodnih investicijah. “Tudi tukaj se je zadeva zaustavila; ne samo zaposlovanje, tudi na splošno razvoj in strategije. Več je previdnosti, pri dolgoročnih načrtih se stvari odvijajo bolj počasi,” razlaga.
Zaposlovanje v Sloveniji ustavlja tudi povišana masa plač, še izpostavi Tamara Valenčič. “S kadrovskimi strokovnjaki smo delali raziskave in ankete, kako se gibljejo plače, koliko podjetij je te uskladilo z inflacijo ali kako drugače lani dvignilo maso plač in kaj načrtujejo letos. Na tem področju je pestro. Za podjetja so to visoki stroški, podjetja so zato stopila korak nazaj in manj zaposlujejo.”
V zadnjega pol leta so nekatera podjetja v Sloveniji že odpuščala in optimizirala poslovanje. Februarja je zaprtje mariborskega proizvajalca sukancev A&E Europe napovedala ameriška skupina Elevate Textiles. Sledil je šok o ustavitvi lakirnice v Hočah, po šestdesetih letih proizvodnjo primarnega aluminija ustavlja tudi kidričevski Talum.
Zaradi zmanjšane prodaje na nekaterih programih, kar je bila predvsem posledica prenehanja prodaje v Rusijo, je v drugi polovici lanskega leta trideset zaposlenih v proizvodnji odpustil tudi ljubljanski Danfoss. “Prodaja letos znova raste, zato ponovno zaposlujemo in smo letos že zaposlili devet ljudi v proizvodnji,” pojasnjujejo zdaj, ob tem pa dodajajo, da večajo še število zaposlenih v razvoju, digitalnem marketingu in podobno, kjer so v zadnjega pol leta zaposlili deset tovrstnih strokovnjakov.
Po naših informacijah naj bi odpuščali tudi v slovenski izpostavi Microsofta, kjer pa nam tega niso niti potrdili niti zavrnili. Dejali so le, da tako kot vsa podjetja tudi oni redno vrednotijo poslovna prednostna področja in skladno s tem izvajajo strukturne prilagoditve. “Tudi v prihodnje bomo še naprej vlagali v svoje poslovanje in zaposlovali na ključnih razvojnih področjih,” so še zapisali.
Na zavodu več iskalcev prve zaposlitve
Medtem ko številke brezposelnih oseb v Sloveniji kažejo ugodno sliko, spremembe zaznava tudi zavod za zaposlovanje: “Trend medletne rasti števila delovno aktivnih prebivalcev in medletnega upadanja brezposelnosti, ki je na trgu dela prisoten po aprilu 2021, se nadaljuje tudi letos, vendar se umirja.” Na zavod se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta na novo prijavilo 12.631 brezposelnih oziroma 0,3 odstotka manj kot v istem času lani.
V istem času pa se je na zavod za zaposlovanje prijavilo za tretjino več iskalcev prve zaposlitve, več je tudi presežnih delavcev in stečajnikov. Medtem je bilo v prvih dveh mesecih leta manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas, medletno se je zmanjšalo število brezposelnih oseb, ki so se odjavile iz evidence zavoda.
Zavod za zaposlovanje pojasnjuje, da razmere na trgu dela, kljub zapisanemu, ostajajo ugodne, vendar pa spomni na opozorila urada za makroekonomske analize in razvoj. Ta ocenjuje, da se bosta rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti letos nadalje umirjala, izraziteje v prvi polovici leta. Znatnega povečanja števila zaposlenih oseb v prihodnjih dveh letih ni pričakovati tudi zaradi velikega pomanjkanja delovne sile.
Odpuščanje “po tiho in po malem”
Slovenski trg dela “na papirju” še ne odraža optimizacije, ki jo izvajajo slovenski delodajalci, izpostavlja Tamara Valenčič. “Tam, kjer so odpuščanja, ljudje hitro poiščejo drugo službo, pri čemer govorim o deficitarnih profilih, kot so razvojniki, digitalni marketing. Za to je še vedno dovolj povpraševanja, ne nujno v Sloveniji. Lahko gre za delo na daljavo in dobijo zaposlitev po svetu. Za zdaj ni občutka drame, kar zadeva trg dela. Vseeno pa se na trgu že dogaja krčenje ekip, čeprav v javnosti niso razkrite. Po tiho in po malem se že odpušča.”
Trenuten trend bi se po njenih besedah lahko začel poznati na dolgi rok, predvsem na lokalnih ravneh. “Primer, kot je Magna, lahko v določeni regiji povzroči cel pogrom.”
Po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) naj bi o odpuščanjih razmišljali tudi več kot dve tretjini velikih in energetsko intenzivnih podjetij, ki izpostavljajo visoke cene energentov in zmanjšano konkurenčnost.
Negotove razmere v energetsko intenzivnih podjetjih izpostavlja tudi zavod za zaposlovanje, v katerem prav tako pravijo, da napovedi presežnih delavcev napovedujejo podjetja, ki se spopadajo z upadom naročil ali visokimi stroški poslovanja. “Spodbudno je, da se ob omenjenih napovedih, zaradi primanjkljaja kadrov, ki je prisoten na trgu dela, na naš zavod obračajo delodajalci, ki so zainteresirani za zaposlitev presežnih delavcev,” še dodajajo.
Koga danes iščejo delodajalci in kaj ponujajo
In za koga so delodajalci danes še vedno zainteresirani? Na karierno-zaposlitvenem portalu MojeDelo.com kot najbolj iskane profile izpostavljajo prodajalce, proizvodne delavce, skladiščnike, delavce na stroju, kuharje, natakarje in informatike. “Med poklici, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih delavcev, pa so vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, prodajalci in vojaki,” še pojasnjujejo.
Čeprav podjetja na eni strani omenjajo odpuščanja, problematika pomanjkanja kadrov na drugi strani ne popušča. Poleg že omenjenega deficitarnega kadra v Sloveniji kronično primanjkuje tudi tehničnega kadra, kot so IT-strokovnjaki, elektroinženirji, strojni inženirji in inženirji mehatronike, med drugim pravijo na MojeDelo.com.
Na vprašanje, kakšne plače danes ponujajo delodajalci, pri MojeDelo.com izpostavljajo, da objava plače v Sloveniji po zakonu ni obvezna, prav tako si delodajalci vprašanje plače radi pustijo odprto za pogajanja. Podatkov o povprečju začetnih plač tako nimajo. “Tudi v svetu je samo 12,6 odstotka svetovnih podjetij lani objavilo razpon plače za določeno delovno mesto v svojih oglasih za zaposlitev, kar je pokazalo poročilo iz leta 2021 družbe Payscale,” še pojasnijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje