“Dnevno sem v stiku s podjetji, torej z delodajalci. Nekateri že pravijo, da so 'zategnili ročno' in novo zaposlovanje ustavili, ker jim je ključno, da zadržijo kader, ki ga že imajo. Nekateri se žal že pripravljajo na prvi val odpuščanja,” razlaga direktorica zaposlitvenega portala Optius Saša Boštjančič. V tujini so z ukrepi večjega odpuščanja že začeli tehnološki velikani, po Twitterju je odpustitev 11.000 zaposlenih napovedala tudi Meta, krovno podjetje Facebooka, prav tako Amazon in Stripe. Kadrovski strokovnjaki pravijo, da je to šele začetek.
V Sloveniji smo septembra zabeležili najnižjo brezposelnost v samostojni državi. Število brezposelnih je le malo preseglo 52.000; za primerjavo, v času največje gospodarske rasti, med leti 2015 in 2019, je bilo v povprečju registriranih slabih 91.500 brezposelnih oseb.
Nizka brezposelnost se je v Sloveniji dodatno povečala v zadnjem letu, padanje pa se je ustavilo prejšnji mesec, ko se je na zavod prijavilo večje število brezposelnih, med njimi tudi iskalci prve zaposlitve. Oktobra je bilo tako v Sloveniji registriranih 52.991 brezposelnih oseb, kar je 948 več kot mesec prej.
Skrbi ob prvem večjem mrazu
Na zavodu za zaposlovanje na vprašanje, zakaj se je oktobra brezposelnost nekoliko povišala, odgovarjajo, da so to pričakovano, saj v tem obdobju veliko otrok konča srednjo šolo in začne iskati zaposlitev, hkrati pa nekaterim izteče status študenta.
Med osebami, ki so se oktobra na novo prijavile na zavod, so tudi posamezniki, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas, v primerjavi s septembrom se je prijavilo še 3,4 odstotka več brezposelnih presežnih delavcev in stečajnikov.
To torej pomeni, da je odveč morebitni strah, da je oktobrski rahel porast brezposelnih oseb posledica odpuščanj zaradi negotovih gospodarskih razmer. A zavod za zaposlovanje ob tem pravi tudi, da pri delodajalcih že opaža skrbi zaradi upada naročil in višanja cen energentov: “Razmere so negotove, se pa to za zdaj v večji meri še ne odraža na trgu dela,” pravijo in obenem dodajajo, da se struktura prijavljenih brezposelnih slabša in je hkrati manj ustrezna, zato se je letos zaposlilo manj brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani. Da podjetja skrbi, opažajo tudi kadrovski strokovnjaki.
Saša Boštjančič iz Optiusa pravi, da skrb vzbujajo obeti za zimske mesece oziroma začetek prihodnjega leta: “Kar me skrbi, je, da se bo pokazal večji trend povečane brezposelnosti, ko bomo bolj globoko zakorakali v mrzlo zimo. Namreč v primeru še dražjih energentov za industrijo, kjer je ta za delovanje in uspešno rast ključnega pomena, bodo morala mnoga podjetja za preživetje sprejeti ukrep čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa, ali celo odpuščati,” poudarja direktorica zaposlitvenega portala.
In nadaljuje: “Vsak dan sem v stiku z delodajalci v Sloveniji, tako z malimi, srednjimi in velikimi podjetji. Za zdaj še niti eden ni javno napovedal večjega odpuščanja, tega nisem zasledila, vendar pa imam čedalje več pogovorov, v katerih slišim, da so že zamrznili zaposlovanje, saj ne vedo, kaj bodo prihodnji meseci prinesli. Še vedno sicer na našem zaposlitvenem portalu objavimo do 250 prostih delovnih mest na dan, trend umirjanja novega zaposlovanja torej še ni tako zelo viden, a v pogovorih z delodajalci že opažam, da se bo začel. Poleg tega mi delodajalci čedalje pogosteje pravijo tudi, da na en zaposlitveni oglas prejmejo več prijav, kot so jih prejemali do zdaj. Opažajo, da se je število prejetih življenjepisov v zadnjem obdobju povečalo, v primerjavi z lani, tudi v primeru, ko nimajo objavljenega delovnega mesta,” trenutne razmere opiše Boštjančič.
Tisti, ki gledajo naprej, iščejo stabilnejša delovna mesta
Podobne izkušnje navaja tudi Radovan Kragelj, direktor in solastnik kadrovskega svetovalnega podjetja Kragelj & Kragelj, ki v luči pravi, da je normalno, da so delodajalci glede na napovedi gospodarskih trendov, “previdni pri zaposlovanju in širjenju povečevanju zaposlenih, saj ne vedo, kaj sledi v prihodnjih petih, šestih mesecih”.
Pričakuje, da bodo obseg poslovanja krčila predvsem podjetja iz energetsko potratnih gospodarskih panog, kjer gre pričakovati ne samo upad novega zaposlovanja, ampak tudi krčenje obstoječih delovnih mest.
Podatka, ali na trgu dela prihaja do sprememb zgolj na ravni delodajalcev ali pa tudi med iskalci zaposlitve, ki iščejo bolj varne zaposlitve, kadrovski strokovnjaki nimajo. Kljub temu Saša Boštjančič ocenjuje, da tisti iskalci zaposlitve, ki gledajo naprej, morda res opažajo, da se bo na gospodarskem področju nekaj zgodilo.
“Beremo, kaj se dogaja v ZDA, kjer odpuščajo največja podjetja, v Nemčiji je recesija skorajda že tukaj, seveda bo tudi Slovenija to z zamikom občutila. Ocenjujem, da mnogi posamezniki, ki že danes razmišljajo, kaj bo v prihodnje, ugotavljajo, da morda vseeno niso zaposleni v najbolj stabilni panogi. Prav tako morda ugotavljajo, da je skrajni čas, da zamenjajo službo, ker bo to morda kasneje težje, ali pa v službi niso srečni zaradi slabih medsebojnih odnosov ali prenizke plače,” pravi.
Pomanjkanje kadra bo v specifičnih panogah ostalo
Zahodna gospodarstva, tudi slovenskega, je že pred pandemijo pestilo pomanjkanje ustrezne delovne sile. Ali zmanjšan obseg novih zaposlitev pomeni, da bo težava izginila?
Radovan Kragelj pravi, da ne: “Pomanjkanje delovne sile je prisotno v nekaterih specifičnih dejavnosti. Zagotovo je to gostinstvo, ampak glede na plačno politiko in delovne pogoje je to pričakovano, a ni dovolj interesa. Drugače je v visokotehnoloških panogah, kjer pa je dejansko kadra premalo. Ko govorimo o digitalizaciji poslovanja, prehod na industrijo 4.0 in podobno, se seveda potrebe po teh kadrih enormno povečujejo in v tem trenutku jih na trgu ni. Kandidati za takšna delovna mesta imajo tudi “svojo ceno”, ki je za nekatera podjetja previsoka, poleg tega pa lahko seveda izkušeni strokovnjak na tem področju v tujini dobi službi kadarkoli in to za 50 odstotkov večjo plačo, kot bi jo dobil pri nas. Po grobi oceni v tem trenutku v Sloveniji manka okoli 3500 izkušenih IKT strokovnjakov.”
Poklici v tehnoloških podjetjih so v Sloveniji relativno varni, je prepričan Kragelj, ki pravi, da so bolj ogrožena delovna mesta v predelovalni industriji in proizvodnih podjetjih, oziroma tisti, ki so vezani na energetske vire.
Čeprav gre pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih trg dela spet premešal v primerjavi z minulimi leti, pa tako obsežne brezposelnosti, kot smo jo v Sloveniji imeli po zadnji finančni krizi, Saša Boštjančič ne pričakuje. Največje število brezposelnih smo po finančnem zlomu zabeležili leta 2014, takrat je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih skoraj 130.000 brezposelnih oseb.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje