Pred prihajajočimi vpisi v novo študijsko leto se mnogi mladi sprašujejo, kaj študirati. Čeprav ljudje z višjo izobrazbo še vedno prejemajo višjo plačo od ljudi s srednjo oziroma nižjo izobrazbo, pa je razlika v plačilu med njimi vse manjša. "Ni bistveno, kaj študiraš, ampak v kateri panogi si potem zaposlen," je v pogovoru za N1 dejala Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete. Zaradi velikega povpraševanja na trgu izobrazba pogosto namreč ni več ključna. V oči pa bode podatek, da so se plače v obdobju od leta 2010 do 2021 najmanj povišale prav pri terciarno izobraženih.
Prihodnji teden bodo na fakultetah po Sloveniji potekali informativni dnevi, s katerimi bodo ustanove skušale prepričati bodoče študente in študentke v študij na eni od smeri, ki jih ponujajo.
V Sloveniji se sicer vsako generacijo na študij vpiše približno polovica mladih. Toda kakšen vpliv ima sploh študij na zaposljivost? Ob rekordno nizkih kazalcih brezposelnosti in ugodnih razmerah na trgu za iskalce zaposlitve se odpira vprašanje, ali se mladim sploh še izplača študirati.
Višja izobrazba se še vedno odraža v višjem plačilu. Povprečne neto mesečne plače se v Sloveniji namreč razlikujejo glede na raven izobrazbe. Podatki Statističnega urada RS (Surs) za leto 2022 kažejo, da imajo ljudje z visokošolsko izobrazbo v povprečju med 500 in 700 evri višje plače.
Ženske z visokošolsko izobrazbo so imele v letu 2022 povprečno 1.669 evrov neto plače, moški kolegi pa v istem obdobju 1.991 evrov. Moški s srednješolsko izobrazbo so leta 2022 povprečno prejeli 1.259 evrov, ženske pa 1.108 evrov.
Razlike v plačah med ravnmi izobrazbe vse manjše
Kljub temu pa se razlike v plači med ljudmi s terciarno v primerjavo z ljudmi s srednjo izobrazbo manjšajo, je za N1 povedala Polona Domadenik Muren z ljubljanske Ekonomske fakultete. “Mladi, ki se zdaj odločajo za študij, so v nezavidljivem položaju, ker dejansko ne vemo, kje bo največ delovnih mest čez 10, 15 let. Najbolje je, da študirajo tisto, za kar menijo, da je njihovo močno področje,” je dejala.
Lansko poročilo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zaznava, da je produktivnost višja v tistih podjetjih, ki zaposlujejo več ljudi s terciarno izobrazbo. V oči pa bode podatek, da so se plače v obdobju od leta 2010 do 2021 najmanj povišale prav pri terciarno izobraženih. Poudarjajo, da na manjšanje razlik v plačah med zaposlenimi z nizko in visoko izobrazbo vpliva tudi dejstvo, da nekateri visoko izobraženi opravljajo delo, ki ne zahteva takšne izobrazbe. Zaradi tega prejemajo tudi nižje plačilo.
Zanimiv je tudi podatek o relativni razliki plače terciarno izobraženih zaposlenih in zaposlenih s srednješolsko izobrazbo. Gre za plačno premijo terciarne izobrazbe, pri čemer največje razlike med plačami glede na izobrazbo beležijo v medicini in zdravstveni negi (skoraj 95-odstotne), sledita farmacija (80 odstotkov) in zobozdravstvo (dobrih 70 odstotkov). “To so, če primerjamo razlike med plačami pri nekaterih poklicih, relativno majhna odstopanja,” je dejala Domadenik Muren.
V obdobju od 2011 do 2021 se je razlika v plačah visoko in srednje izobraženih zaposlenih povečala le v medicini, zobozdravstvu, programiranju in naravoslovju. V ostalih smereh izobraževanja je razlika ostala bodisi na enaki ravni bodisi se je zmanjšala. Največje zmanjšanje pa so zabeležili v veterinarstvu, pravu, gradbeništvu, umetnosti, humanistiki in arhitekturi.
“Ampak ko gledamo donose na terciarno izobrazbo, je vprašanje tudi, v kateri panogi človek dela po končanju študija. Nekdo je lahko končal študij humanistike oz. študij družboslovja, a če najdeš zaposlitev v panogi, kjer so plače visoke, bo tvoj donos bistveno višji. Ni bistveno, kaj študiraš, ampak v kateri panogi si potem zaposlen,” razlaga Domadenik Muren.
Zaradi velikega povpraševanja na trgu izobrazba pogosto ni več ključna
Doprinos zaradi visoke izobrazbe se po podatkih Umarja postopno zmanjšuje. Visoko izobraženi zaposleni je leta 2021 relativno prejemal 44 odstotkov višjo plačo kot srednješolski maturant, kar je šest odstotnih točk manj kot 2011.
Predvsem problematičen je javni sektor. Ker se minimalna plača usklajuje z inflacijo, se ta vse bolj bliža povprečni plači. Tudi to zmanjšuje donos na izobraževanje. “Imamo določene regulirane poklice, kjer ti za opravljanje poklica, kot sta medicina in farmacija, potrebuješ zaključen študij, imamo pa nekatere, kot je denimo programiranje, kjer pa večina študentov najde zaposlitev še preden končajo študij. Ker je pomembno, kaj znajo, lahko dosegajo zelo visoke dohodke, formalno pa izobraževanja nikoli ne končajo,” pove Domadenik Muren.
Ker je stopnja brezposelnosti na trgu trenutno zelo nizka, “podjetja niso zelo izbirčna”. Veliko število usposobljenih ljudi za neko področje namreč vpliva na zadrževanje nižjih plač. Ob pomanjkanju delavcev v panogi pa se to odraža v višjih plačah. Podobno se je po njenih besedah izkazalo v epidemiji covida-19. Tedaj je mnogo ljudi zapustilo gostinstvo, zato so se plače kuharjev in kuharic dvignile.
Med zaposlenimi s srednjo izobrazbo so po njenih besedah tudi ljudje, ki so s študijem prenehali le malo pred uradnim zaključkom. Njihovo dejansko znanje se zato ne razlikujejo od tistih, ki imajo diplomo oz. magistrsko delo, poudarja.
In kaj to pomeni za znanje?
Ob tem se odpira vprašanje, kaj to pomeni za znanje kot vrednoto. Antropolog Dan Podjed za N1 razlaga, da so dejstva v moderni družbi vse bolj zabrisana, do njih pa je vse težje priti. Zaskrbljujoče je, da mnogi bolj verjamejo vplivnežem kot področnim strokovnjakom. “Iskanje novega, raziskovanje sveta je postalo manj zanimivo kot pa raziskovanje sebe, gledanje vase in objavljanje tega na družbenih omrežjih,” je dejal.
“Vseeno pa mislim, da tisti, ki vedo in znajo več, bodo verjetneje prišli dlje, tudi do boljše plače in pozicij,” je dejal Podjed.
“Jaz bi rekla, da se znanje danes ceni bolj, kot se je včasih. Znanje ne pomeni, da moraš imeti ti formalno zaključeno izobrazbo – ti lahko znanje pridobivaš na različne načine. In tudi ljudje, ki so v obrtniških delih, morajo biti na tekočem,” je poudarila Domadenik Murn in dodala, da marsikdo brez znanja tujih jezikov ne more slediti napredku.
Včasih življenje preživeli v enem poklicu, danes menjavanje vse hitrejše
V zadnjih desetletjih so se spremenile poklicne navade. Ljudje se dandanes ne izobražujejo več zgolj za en poklic ali službo, temveč zaposlitve menjujejo hitreje. Po podatkih portala Remitly, ki je na podlagi klikov v brskalniku Google na vprašanje “kako postati …” sklenil, kaj si ljudje po svetu želijo postati, je na prvem mestu pristal poklic pilota. Sledijo pisatelj, plesalec, na četrtem mestu pa ustvarjalec YouTube vsebin. Za podjetnikom in igralcem je na sedmem mestu poklic vplivneža. Od tako imenovanih novih poklicev je na 12. mestu še bloger. V Sloveniji je na na prvem mestu po njihovih podatkih poklic pisatelja.
Čeprav vse več mladih želi postati vplivnež, Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo na e-Študentskem servisu, svetuje, naj se mladi tudi pri tem specializirajo. Forbes je namreč najbogatejše vplivneže razporedil v 12 kategorij: hišni ljubljenčki, starševstvo, moda, potovanje, fitnes, lepota, hrana, tehnologija in posel, otroci, dom ter videoigrice.
"Ljudje zaradi optimizacije svojega časa in zaslužka enostavno vidijo priložnost v drugi panogi in se odločijo za menjavo. Po drugi strani tudi tehnološki napredek – nekaterim panogam gre nadpovprečno dobro, drugim pa slabo," je dejala Domadenik Muren. Dodaja, da mora izobraževanje danes ljudem dati temelj, ki jim omogoča prehod iz enega poklica v drugega.
Gre za podatke iz novembra 2022. Metodologija je potekala na podlagi brskalnika Google, kateri poklic so ljudje poleg vprašanja "kako postati ..." najpogosteje vnesli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje