Z zaprtjem Severnega toka 1 so se zmanjšale tudi dobave po ukrajinski poti, kažejo podatki iz tujine. Po tej poti plin iz Rusije dobivajo tudi slovenski dobavitelji. V Geoplinu in Plinovodih pravijo, da so dobave v Slovenijo stabilne in ustrezajo naročenim, ali to zagotavljajo tudi s črpanjem iz skladišč, pa ne povedo.
Prejšnji teden je Rusija zaprla plinovod Severni tok 1, ki teče pod Baltskim morjem in služi za prenos plina iz Rusije v Nemčijo (na spodnji sliki označen z rumeno). Ta ga potem dalje izvaža na Češko, v Avstrijo in Francijo.
A podatki iz tujine kažejo, da so se zmanjšale tudi dobave na tako imenovani ukrajinski poti. Plinovod teče iz Rusije prek Ukrajine in Slovaške, kjer se razcepi: ena veja gre proti Avstriji in se konča v Italiji, druga do Nemčije.
Manj plina po ukrajinski poti
Graf, objavljen na naslovni fotografiji, kaže stanje dobav iz Rusije v Nemčijo in ga nemška agencija za energijo (Bnetza) dnevno posodablja. Graf kaže, da so se poleg zmanjšanja dobav prek Severnega toka 1 v zadnjih dneh zmanjšale tudi dobave prek Ukrajine v Nemčijo, na vstopni točki Waldhaus.
V ponedeljek, po ruskem sporočilu, da Severega toka 1 ne bodo odprli do odprave evropskih sankcij, sta tudi avstrijski OMV in italijanski Eni sporočila, da jima je Gazprom sporočil, da ne bo dobavil nominiranih količin. OMV-ju je v ponedeljek do plinskega vozlišča Baumgarten dobavil le 30 odstotkov predvidenih količin plina. Eni pa je sporočil, da jim bo Gazprom namesto 32 milijonov kubičnih metrov, kolikor so zadnje dni povprečno znašale dobave, poslal 21 milijonov kubičnih metrov. To pomeni zmanjšanje za tretjino.
Pa pri nas?
Prek ukrajinske poti in Baumgartna tečejo tudi dobave slovenskim kupcem. Tako v Geoplinu kot v Plinovodih pravijo, da v državo prihaja ves plin, ki smo ga naročili. “Dobave zemeljskega plina iz Ruske federacije v Slovenijo niso odvisne samo od Severnega toka 1, temveč plin k nam priteka tudi po drugih poteh. Informacija iz Avstrije, ki jo omenjate, ni vplivala na dobave plina v Slovenijo,” so nam sporočili včeraj popoldne.
Geoplinu je Gazprom že v začetku julija zmanjšal dobave, a ne povedo, za koliko. “O konkretnih številkah zmanjšanja dobav ne moremo govoriti,” so nam pisno odgovorili sredi julija. V Geoplinu pa zdaj niso jasno odgovorili, ali so se v zadnjih dneh dobave dodatno zmanjšale (kar se je recimo zgodilo v času julijskih vzdrževalnih del na Severnem toku 1) in ali za zagotavljanje zadostnih količin plina za oskrbo morda črpajo tudi iz zalog v skladiščih. V Geoplinu pojasnjujejo le, da podjetje “odjemalcem zagotavlja nemoteno dobavo zemeljskega plina iz razpršenih virov in poti”.
Kot je znano, je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki nima lastnih skladiščnih kapacitet, te plinski trgovci najemajo v Avstriji, na Hrvaškem in po nekaterih podatkih tudi v Italiji. Koliko je teh skladišč in kako polna so, pa javno ni znano. Geoplin, ki je naš največji plinski trgovec ter s plinom oskrbuje industrijska podjetja in trgovce, pravi, da gre za poslovno skrivnost. “Družba Geoplin ima že vrsto let najete skladiščne zmogljivosti v sosednjih državah, med drugim tudi v Avstriji, in sicer za komercialne namene. Podrobnosti takšnih komercialnih pogodb so zaupne narave,” so nam sporočili julija. Tudi vir iz vlade pravi, da vlada podatka o najetih kapacitetah in njihovi zapolnjenosti nima, je pa v zakonu o oskrbi s plini trgovce zadolžila, da do novembra v skladiščih shranijo 1,1 teravatne ure plina (15 odstotkov naše letne porabe), kot nam je naročil Bruselj. Doseganje tega cilja naj bi Bruselj tudi preverjal.
Tu dodajmo, da podatki za OMV-jevo skladišče v Baumgartnu (v te naj bi bile vštete tudi naše kapacitete) kažejo, da je polnjenje skladišč zadnje dni upočasnjeno – tako glede na tempo v avgustu kot tudi glede na trenutni tempo polnjenja v drugih skladiščih po Avstriji. V zadnjem tednu so dva dni neto zmanjševali zaloge (kar pomeni, da so črpali več plina kot ga je tisti dan priteklo).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
