Vlada razmišlja o novem načinu oblikovanja prodajnih marž za pogonska goriva, razkriva osnutek načrta uravnavanja reguliranih cen za letos in prihodnje leto. V obeh letih je predvideno tudi zvišanje cen učbenikov, ne pa denimo RTV-prispevka, za kar si prizadeva vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS).
Cene pogonskih goriv so na bencinskih servisih zunaj avtocest vnovič regulirane od 21. junija lani, regulacija naj bi veljala leto dni.
Maloprodajne cene 95-oktanskega bencina in dizla so regulirane po metodi, ki je veljala pred dokončno liberalizacijo cen pogonskih goriv po državi 1. oktobra 2020, ter se izračunavajo na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov.
Višina marže trgovcev je od 17. avgusta omejena na 0,0983 evra za liter dizla in na 0,0994 evra za liter bencina.
Cena kurilnega olja je medtem regulirana od 13. septembra, marža pa je lahko postavljena pri največ 0,08 evra na liter.
Vladni osnutek načrta, minuli teden objavljen med vladnimi gradivi, zdaj predvideva usklajevanje višine teh marž z višino letne inflacije.
Preberite še: Petrol: Vladna regulacija goriv ni več smiselna
Kako naj bi se spreminjale marže?
Kot so izračunali pri časniku Finance, bi se marža ob 10,3-odstotni letni inflaciji, zabeleženi v decembru lani, letos pri dizlu zvišala na 0,1085 evra za liter, pri neosvinčenem 95-oktanskem bencinu na 0,1096 evra za liter in pri kurilnem olju na 0,0882 evra za liter.
Pripravili so tudi izračun za leto 2024, pri čemer so se naslonili na napoved Evropske komisije, da bo imela Slovenija 6,1-odstotno letno inflacijo. V tem primeru bi se marže pri dizlu zvišale na na 0,115 evra za liter, pri neosvinčenem 95-oktanskem bencinu za 0,1163 evra za liter in pri kurilnem olju na 0,0936 evra za liter.
Spremembe že dlje časa zahtevajo v trgovcu z naftnimi derivati Petrol. Prav v petek so opozorili na nesmiselnost nadaljnje regulacije cen z omejenimi maržami za razvoj trga naftnih derivatov v Sloveniji in pozvali k premisleku o njeni odpravi. V primeru, da ostane, pa so predlagali vsaj redno prilagajanje zgornje meje marž rasti stroškov, saj da bodo sicer trpele investicije v zeleni prehod.
Spremembe tudi pri učbenikih
Sicer pa vladni osnutek načrta uravnavanja reguliranih cen prinaša še več sprememb, saj vlada regulira še nekatere druge cene.
Med drugim naj bi se tako letos cene učbenikov za splošnoizobraževalne predmete zvišale za 4,5 odstotka, za strokovne predmete pa za 6,0 odstotka. To bo po izračunih vlade pomenilo skupno rast reguliranih cen v višini 1,8 odstotka, prispevek k inflaciji pa bo nižji od 0,1 odstotne točke. Ta ocena ne vključuje vplivov cen energentov, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti. Tudi raven cen električne energije in zemeljskega plina bo po izteku veljavnosti sedanjih uredb odvisna od tržnih razmer, piše v gradivu.
Za prihodnje leto se prav tako predvideva zvišanje cen učbenikov, in sicer za splošnoizobraževalne predmete za 2,2 odstotka, za strokovne predmete pa za 2,9 odstotka. To pomeni skupno rast reguliranih cen brez energentov v višini 0,9 odstotka, prispevek k inflaciji naj bi bil zanemarljiv. V skladu z rastjo drobnoprodajnih cen je v letih 2023 in 2024 predvideno tudi povišanje marž pri tekočih gorivih.
Preberite še: Ustavno sodišče zadržalo tri člene novele zakona o RTVS. Kakšne bodo posledice?
Kaj bo z RTV-prispevkom?
Vlada sicer regulira še RTV-prispevek, ki je enak že od leta 2012 in za fizične osebe znaša 12,75 evra mesečno, pri čemer vodstvo RTVS že nekaj časa poziva k njegovemu zvišanju, cestnine za osebna in tovorna vozila, električno energijo in zemeljski plin iz plinskega sistema ter dimnikarske storitve.
Delež reguliranih cen se je glede na vladne podatke do leta 2020 zniževal in je leta 2021 znašal 0,8 odstotka. Z začetkom vojne v Ukrajini v letu 2022 so se razmere na trgu energentov močno zaostrile, zato je prišlo do regulacije cen določenih naftnih derivatov, električne energije in plina. Posledično se je delež reguliranih cen leta 2022 povišal na 10,1 odstotka.
Vlada s svojimi politikami neposredno in posredno oblikuje makroekonomsko okolje, “ki srednjeročno zagotavlja, da rast cen v Sloveniji ne odstopa od povprečne rasti cen na evrskem območju za več, kakor izhaja iz morebitnih razlik v višji gospodarski rasti in produktivnosti, ter ob tem upošteva tudi morebitna večja odstopanja cen od ravnotežnih ravni, ki izhajajo iz preteklih gibanj”, je še mogoče brati v vladnem gradivu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje