Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje treh členov novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, "ki urejajo končno konstituiranje sveta in posledično drugih novih organov RTV Slovenija". Iz tega sicer še ni mogoče zaključiti, da bo ustavno sodišče pritrdilo pobudnikom ustavne presoje, da je zakon o RTVS protiustaven. Za zadržanje so glasovali Matej Accetto, Marko Šorli, Klemen Jaklič, Rajko Knez in Rok Svetlič, vse tri ustavne sodnice - Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Neža Kogovšek Šalamon - pa so bile proti. Mežnar je v odklonilnem ločenem mnenju opozorila, da se bo javna radiotelevizija zaradi zadržanja znašla v situaciji, ko razen vršilcev dolžnosti direktorjev ne bo imela delujočih organov. "Škoda je, da so sodnice na ustavnem sodišču v manjšini. Vsi funkcionarji na RTVS so moški in vsi moški na ustavnem sodišču so glasovali za delno zadržanje izvajanja novele, sodnice pa so bile proti," je sklep sodišča komentiral nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje treh prehodnih določb novele zakona o RTVS, ki urejajo končno konstituiranje sveta RTVS in posledično drugih novih organov javne radiotelevizije, kot so predsednik in člani uprave.
Sklep so sprejeli s petimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovale sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs. Te so podale odklonilna ločena mnenja. Sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji.
Ustavno sodišče je tudi sklenilo, da bo pobudo za oceno ustavnosti zakona o RTVS, pod katero se je kot prvi podpisal predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, obravnavalo absolutno prednostno in takoj nadaljevalo vsebinsko presojo novele. Kako dolgo se lahko ta vleče, pa ni jasno – ne nazadnje je ustavno sodišče o zadržanju odločalo skoraj dva meseca.
Sklep ustavnega sodišča je v uradnem listu že objavljen in bo torej stopil v veljavo jutri.
Lahko nastanejo težko popravljive posledice
Kot so v obrazložitvi poudarili ustavni sodniki, so z decembrsko uveljavitvijo novele zakona o RTVS prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. Vodenje, upravljanje in nadzor RTVS tako poteka v skladu s prehodno ureditvijo. Do konstituiranja novega sveta programski in nadzorni svet nadaljujeta delo, zavod pa do imenovanja uprave kot vršilec dolžnosti vodi generalni direktor, vršilca dolžnosti sta tudi direktorja radia in televizije – vsi trije bodo torej opravljali tekoče posle.
“Ustavno sodišče je tehtalo med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru izvrševanja prehodne in nove ureditve organov vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija, če bi nato v postopku ustavnosodne presoje izpodbijanega zakona presodilo, da ta ni skladna z ustavo, ter možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, če bi ustavno sodišče izvrševanje nove in prehodne ureditve začasno zadržalo, a nato v postopku ustavnosodne presoje izpodbijanega zakona ugotovilo, da je zakon skladen z ustavo,” piše v obrazložitvi.
Sodišče je ugotovilo, da bi v obeh primerih lahko nastale težko popravljive posledice, ki se nanašajo tako na položaje konkretnih posameznikov kot na institucionalno raven.
Pri odločanju o začasnem zadržanju pa je vendarle, kot je navedlo, upoštevalo, da bi dokončna uveljavitev nove ureditve v primeru njene morebitne kasnejše razveljavitve povzročila dodatne škodljive posledice. Kot takšne je izpostavilo možne posledice za novo vzpostavljene organe RTV Slovenija in položaje tistih, ki bi bili nanje imenovani. Zato se je, kot piše v obrazložitvi, ustavno sodišče odločilo za začasno zadržanje, “a le v tistem obsegu, ki začasno preprečuje dokončno uveljavitev nove ureditve, kar vsaj deloma omejuje nastanek škodljivih posledic”.
Ustavno sodišče se torej ni odločilo za zadržanje celotne novele, kot se je ugibalo v zadnjih dneh. Zadržanje novele zakona v celoti bi namreč po njegovih navedbah povzročilo nastanek protiustavne pravne praznine, saj vodenje, upravljanje in nadzor RTVS ne bi bili urejeni.
Tako ustavno sodišče ni zadržalo člena, ki določa imenovanje članov sveta RTVS, in je tudi izrecno izpostavilo, da lahko postopki imenovanja novih članov sveta tečejo dalje. Sodnica Špelca Mežnar je v odklonilnem ločenem mnenju opozorila, da je ustavno sodišče z izdajo začasne odredbe o zadržanju povzročilo “najbrž nepričakovan problem”. Člen novele, ki ni zadržan, namreč določa, da je svet konstituiran, ko so v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine vseh članov sveta. Ker sklep o zadržanju izrecno predvideva, da postopki imenovanja novih članov sveta tečejo dalje, bo novi svet veljavno konstituiran tistega dne, ko bo v uradnem listu objavljen sklep o imenovanju oziroma izvolitvi vsaj devetega člana oziroma članice. “Ali to pomeni, da bosta od tega trenutka dalje obstajala dva sveta – bivši programski svet in novi svet RTV?” se je vprašala Mežnar. In odgovorila, da ne bo tako. “Drugi odstavek 22. člena, ki ga ustavno sodišče prav tako ni zadržalo (in zato velja), zagotavlja pravno podlago za delovanje programskega (in nadzornega) sveta le, dokler ni konstituiran novi svet. V trenutku konstituiranja novega sveta bo torej obstajal novi svet, ki zaradi začasne odredbe ustavnega sodišča ne bo smel delovati (izvajati svojih nalog), stari programski in nadzorni svet pa bosta ostala brez pravne podlage za svoje delovanje. Javna RTV se bo torej znašla v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imela delujočih organov. Močno dvomim, da je bil to namen izglasovanega sklepa,” je zapisala sodnica Mežnar.
Sodnice v manjšini in preglasovane
V odklonilnem ločnem mnenju je še poudarila, da z odločitvijo večine za delno zadržanje izvrševanja novele zakona o RTVS nikakor ni mogla soglašati. “Posledice začasne odredbe so nepredvidljive, zelo verjetno bodo tudi nepopravljive. Nerealno in naivno je pričakovanje, da bo ustavno sodišče o pobudi odločilo hitro – samo za odločitev o zadržanju je potrebovalo skoraj dva meseca,” je izpostavila. Ob tem je spomnila, da so se ustavni sodniki odločili za zadržanje “do končne odločitve” in niso sprejeli predloga, da bi začasno zadržanje omejili do določenega datuma.
Po mnenju sodnice Katje Šugman Stubbs je sklep o začasnem zadržanju “rezultatsko zaletav”. V odklonilnem ločenem mnenju je navedla da je manjšina treh sodnic, v kateri je bila tudi sama, v maratonskih razpravah na plenumih podala raznolike pravne ugovore, predlagala celo izvedbo naroka, na katerem bi lahko zaslišali priče in izvedence. “Opozarjale smo na številne zaplete, do katerih bo izvrševanje tega sklepa privedlo, se ves čas tudi trudile izboljšati argumentacijo sklepa, čeprav ga niti nismo podpirale, vendar je večina ostala gluha za naše argumente,” je še zapisala Šugman Stubbs.
Podobno tudi sodnica Neža Kogovšek Šalamon meni, da sklep popolnoma napačno in skrajno pomanjkljivo oceni obstoj škodljivih posledic. “Hkrati pa vsebuje nedoslednosti, saj temelji na napačnih predpostavkah, kakšne učinke bi imelo zadržanje oziroma nezadržanje novele zakona sedaj, v času izdaje zadržanja, kot tudi v prihodnje, ko bo sprejeta vsebinska odločitev o pobudi za oceno ustavnosti.” Dodala je še, da začasno zadržanje v času, ko se konstituirajo novi organi, po njenem mnenju “odpira prostor za številne kaotične pravne zaplete in konflikte na področju upravljanja in nadzora zavoda, od katerih je nekatere mogoče predvideti že sedaj, mnogih pa še ne, vse to pa lahko povzroči hudo in nepopravljivo škodo”. Za to pa Kogovšek Šalamon ni pripravljena prevzeti odgovornosti.
Ustavni sodniki so sicer na četrtkovi seji najprej odločali o predlogu treh ustavnih sodnic, da se pri presojanju novele zakona o RTV zasliši priče in izvedenca, a je bil njihov predlog s petimi glasovi proti trem zavrnjen.
Kaj meni o odločitvi ustavnega sodišča, smo vprašali enega osrednjih zagovornikov novele zakona o RTVS, bivšega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča. Kot nam je dejal, je dalo ustavno sodišče absolutno prednost varstvu interesov in privilegijev funkcionarjev ter ni upoštevalo pravic civilne družbe, ki jo na referendumu potrjena novela zakona vzpostavlja kot edini pravi subjekt upravljanja RTVS. Po Ribičičevi oceni je ustavno sodišče z odločitvijo za začasno zadržanje poseglo v 44. člen ustave. Po tem členu ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Ribičič upa, da bo ustavno sodišče pri končni odločitvi o pobudi upoštevalo svobodo izražanja in pravico ljudi do soupravljanja. “Škoda je, da so sodnice na ustavnem sodišču v manjšini. Vsi funkcionarji na RTVS so moški in vsi moški na ustavnem sodišču so glasovali za delno zadržanje izvajanja novele, sodnice pa so bile proti,” je še dodal nekdanji ustavni sodnik.
Pobudniki ustavne presoje so odločitev ustavnega sodišča za delno zadržanje novele zakona o RTVS pozdravili. “S tem sklepom je ustavno sodišče začasno – do dokončne presoje ustavnosti izpodbijane novele – zavarovalo institucionalno neodvisnost RTV Slovenija. Ta sklep pa posledično pomeni tudi zadržanje oblastne instrumentalizacije javnih izjav predstavnikov vlade in novinarskih sindikatov, s katerimi izražajo
svoje globoko, grobo in žaljivo politično nestrinjanje z aktualnim vodstvom RTV Slovenija,” sta zapisala Peter Gregorčič in avtor pobude za oceno ustavnosti, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi Matej Avbelj. Poudarila sta tudi, da so pobudniki ves čas opozarjali, da ta(k) zakon ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni kolikor toliko delujoči ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju vsaj minimalnih standardov evropskega prava človekovih pravic, kot ga je v svoji sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice. “Naše ustavno sodišče zato sploh ni imelo druge možnosti, kot da izvajanje dela zakona zadrži,” sta navedla Gregorčič in Avbelj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje