V Petrolu opozarjajo na nesmiselnost nadaljnje regulacije cen z omejenimi maržami za razvoj trga naftnih derivatov v Sloveniji. Tako pozivajo k premisleku o njeni odpravi. Če pa bo ostala, predlagajo vsaj redno prilagajanje zgornje meje marž rasti stroškov. V nasprotnem primeru bodo trpele investicije v zeleni prehod, pravijo.
Predsednica uprave največjega slovenskega trgovca z naftnimi derivati Nada Drobne Popovič je v pogovoru z novinarji spomnila, da je družba lani zaradi regulacije cen, najprej z omejitvijo cene in pozneje z regulacijo prek formule, ter v luči skokovite rasti borznih cen naftnih derivatov in drugih vhodnih stroškov utrpela okoli 180 milijonov evrov poslovne škode.
Nekaj časa so pogonska goriva prodajali celo pod stroškovno ceno.
Preberite še: Na črpalki namesto bencina točili dizel, koliko je okvarjenih vozil, ni znano
Cene ostajajo zunaj avtocest in hitrih cest regulirane tudi letos, za zdaj pa ne kaže, da bi vlada razmišljala o vnovični sprostitvi cen po vsej državi. V Petrolu so za proučitev smiselnosti regulacije v Sloveniji pri ljubljanski ekonomski fakulteti naročili strokovno študijo o smotrnosti regulacije cen na slovenskem trgu.
Na podlagi izsledkov študije, ki sta jo pripravila profesorja Marko Hočevar in Janez Dolšak, na Petrolu ugotavljajo, da regulacija ni več smiselna. Če ima neki smisel za krajše obdobje, da ublaži največje cenovne šoke, po oceni avtorjev študije v daljšem obdobju ne deluje učinkovito za znižanje inflacije.
Ne odpravi namreč temeljnih vzrokov zanjo, ki so v tem primeru predvsem visoke cene naftnih derivatov na trgu, obenem pa omeji siceršnji učinek prosto gibljivih cen, da te učinkovito preusmerijo povpraševanje k cenejšim alternativam.
Petrol meni, da je slovenski trg kljub le trem igralcem dovolj konkurenčen
Na Petrolu na podlagi študije in podatkov za obdobje 2016-2021 menijo, da je trg v Sloveniji kljub le trem igralcem dovolj konkurenčen. To je, kot je opozorila DrobnePopovič, vidno tudi v primerjavi marž med evropskimi državami.
Ta na podlagi javno dostopnih statističnih podatkov pokaže, da je bila povprečna marža v Sloveniji med 2016 in 2021 pri 95-oktanskem bencinu in dizlu najnižja med 27 članicami EU in na okoli 60 odstotkih povprečja EU, njena rast v omenjenem obdobju pa je bila pri bencinu pod povprečjem unije, pri dizlu pa višja.
Tudi po deležu marže v končni drobnoprodajni ceni je marža v Sloveniji glede na izsledke študije najnižja v EU. Pri bencinu je v omenjenem obdobju njen delež v povprečju dosegal 7,8 odstotka, pri dizlu pa 6,8 odstotka. Povprečje unije je bilo 11 odstotkov oz. 12,1 odstotka.
Na Petrolu tako po besedah Drobne Popovič ocenjujejo, da je trg v Sloveniji dovolj konkurenčen, nizke marže pa dejansko odvračajo nove igralce od vstopa na trg. To je po mnenju Petrola še bolj poudarjeno ob trenutni regulaciji cen, za katero ocenjujejo, da ne omogoča več doseganja skupnih ciljev podjetij, države in potrošnikov.
V Petrolu zato vlado pozivajo k premisleku o smiselnosti regulacije. V primeru, da se bo ta nadaljevala, pa predlagajo vsaj preoblikovanje mehanizma oblikovanja cen.
Te se vsakih 14 dni spreminja glede na gibanje borznih cen naftnih derivatov in tečaja evra glede na dolar, k temu pa je treba prišteti še dodatek za biokomponento, članarino zavodu za blagovne rezerve in maržo, ki je trenutno pri 95-oktanskem bencinu omejena na največ 9,94 centa na liter, pri dizlu pa na največ 9,84 centa. Na vse to pridejo še obvezne okoljske dajatve, trošarine in na koncu davek na dodano vrednost.
Zaradi neugodnega poslovnega okolja skrčili naložbe
V Petrolu poudarjajo, da fiksna marža Petrolu in drugim trgovcem omogoča prilagajanje na vse višje cene raznega vhodnega blaga in tudi storitev, kot je npr. transport, ter na rast stroškov dela. Ta je v zadnjem obdobju po opozorilih Petrola precejšnja.
Zato v primeru nadaljevanja sistema regulacije predlagajo prilagoditev formule, da bi se cene spreminjale na vsakih sedem dni, obenem pa bi se tudi marža dvakrat letno prilagodila gibanju stroškov, npr. verižnega indeksa bruto plač v sektorju, storitev, relevantnih za prodajo naftnih derivatov, industrijskih izdelkov, ki jih trgovci potrebujejo za delovanje, in finančnih stroškov. Prilagoditev bi se zgodila spomladi in jeseni.
Če teh sprememb ne bo, pravijo v Petrolu, bodo trpele naložbe v infrastrukturo za prehod na alternativne vire in pogone v prometu ter za tranzicijo na obnovljive vire tako v energetiki kot v prometu. Petrol je zaradi neugodnega poslovnega okolja načrtovani obseg naložb za lani in letos z 230 milijonov evrov že skrčil na 130 milijonov evrov.
Družba bo po besedah predsednice uprave učinke regulacije že nekako prenesla, pri čemer se bodo že letos lotili izrazitega zniževanja stroškov na vseh ravneh. A na drugi strani bo prisiljena zniževati razvojne naložbe, s čimer bo Slovenija ob neizogibnem prehodu na zeleno mobilnost zaostala, je še dejala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje