Menu Item
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes nadaljeval razpravo o minimalni plači, ki je potekala že prejšnji petek. Minister za delo Luka Mesec je na pogajanja prišel z znanimi stališči vlade, ki želi minimalno plačo zvišati v dveh korakih: v prvem glede na minimalne življenjske stroške, v drugem pa glede na medletno inflacijo. Do dogovora med vlado, sindikati in delodajalci tudi danes ni prišlo, vse bolj verjetno pa postaja, da bo zvišanje enkratno, in sicer v januarju.
Na današnji seji ESS so obravnavali dva predloga: določitev dviga minimalne plače in izhodišča za ukrepe pomoči gospodarstvu, med katerimi sta krajši delovni čas in čakanje na delo. Sindikalna stran je napovedala, da si želi tudi razpravo o osnutku zakona o dolgotrajni oskrbi, zlasti o nejasnostih in netransparentnostih, je povedal predsednik ESS in Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Navedel je, da je vladna stran zagotovila, da se ta zakon umika.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je po seji ponovil stališča vlade, da se mora minimalna plača uskladiti po dveh kriterijih. Kot razlaga, so opravili dve posvetovanji, socialna partnerja pa sta po pričakovanjih precej narazen. Zaključkov tako še ni želel predstaviti, a je dodal, da bosta oba partnerja upoštevana, minimalna plača pa bo usklajena vsaj z zakonskimi določili. Minimalna plača bo po njegovih besedah višja januarja, končno višino pa bodo okvirno sporočili v začetku decembra.
Na vprašanje, ali danes predstavljeno dokončno pomeni, da bo do zvišanja prišlo samo v enem koraku, minister odgovarja, da bo zvišanje minimalne plače v vsakem primeru v dveh točkah: “Uskladitev z minimalnimi življenjskimi stroški in z inflacijo. Smo se pa dogovorili, da bodo učinki obeh dveh, učinkovali šele v januarju. Se pravi, da ne bo dveh zaporednih zvišanj, ampak da bo eno enkratno, enotno zvišanje v januarju.” Po izračunu minimalnih življenjskih stroškov bi se morala neto minimalna plača, ki zdaj znaša 778,4 evra, dvigniti na vsaj 803,8 evra in največ na 937,8 evra, določa zakon. Inflacija pa naj bi bila okoli devetodstotna.
Zakaj je pomemben datum dviga?
Datum dviga minimalne plače bi lahko bil pomemben zaradi dviga splošne dohodninske olajšave, ki bo nastopil z januarjem, a zaradi napovedi referenduma še ni jasno, kakšen bo. Po neuradnih informacijah si predstavniki delodajalcev želijo, naj dvig olajšave predstavlja tudi uskladitev minimalne plače z življenjskimi stroški, nato pa se nov znesek uskladi z inflacijo. Po tem predlogu bi torej dvig olajšave “požrl” dvig, ki naj bi sledil iz izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Šlo bi za dvig v dveh točkah (olajšava in inflacija) namesto v treh (minimalni stroški, olajšava, inflacija). Sredi tedna so z ministrstva za delo sporočili, da vlada na to ne pristaja, saj vztraja, da je dvig minimalne plače, ki bo neposredna posledica dviga olajšave, prispevek države, ki se s tem odpoveduje prihodkom v proračun. To se sklada s stališčem predsednika vlade Roberta Goloba, ki je pred nekaj tedni napovedal, da bo minimalna plača z izračunom življenjskih stroškov usklajena novembra.
Na današnjo Meščevo napoved enkratnega januarskega dviga se je odzval Branimir Štrukelj, ki poudarja, da gre pri načrtovanem enotnem dvigu v januarju za dogovor vlade, medtem ko se ekonomsko-socialni svet o tem ni dogovarjal. Pri tem še dodaja, da so stališča sindikalne in delodajalske strani različna.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je poudarila, da vztrajajo pri dveh korakih zvišanja minimalne plače. “Takšna so tudi vladna izhodišča,” je rekla in spomnila, da je vlada obljubila zvišanje že za novembrsko plačo. Uskladitev določa že zakon, zato so sindikalisti predlagali, da se upošteva možnost, da se minimalna plača uskladi za več kot 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Ob tem je opozorila, da se najbolj dražijo prav osnovni artikli. Minister bo tisti, ki bo določil zneske. Pričakujejo med 870 in 900 evri neto minimalne plače.
Zakon nalaga dva koraka določitve minimalne plače, pa je povedal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek. Strinja se z gospodarstvom, ki opozarja na majhno razliko med minimalno in povprečno. Dodal je, da bo treba veliko postoriti tudi za to, da se dvignejo ostale plače v državi.
Delodajalci enkratno zvišanje podpirajo
Medtem predstavniki delodajalcev podpirajo enkratno uskladitev minimalne plače v januarju prihodnje leto, pri čemer je gospodarstvo na stališču, da se minimalna plača uskladi z inflacijo. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka in predstavnik delodajalske strani je poudaril, da je Slovenija med vodilnimi po višini minimalne plače med članicami EU, ta pa se je v zadnjih letih večkrat zvišala. Spomnil je tudi, da je razkorak med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji najmanjši. Kot nadaljuje, pa se je treba zavedati in primerno reagirati na rast življenjskih stroškov in stisko posameznih ljudi ter zaposlenih. Po besedah Šimonke, so se nekatera podjetja letos že odzvala na draginjo z dodatki, “kar pomeni, da se zavedamo tega in bomo seveda tudi v prihodnje tako reagirali. Vendar po drugi strani je potrebno vedeti, da recesija močno trka na vrata, ne glede na to, da so bili rezultati poslovanja v letošnjem letu v prvi polovici izredno dobri v Sloveniji.”
Zaradi uspehov iz začetka leta, tako Šimonka, bodo podjetja lažje prebrodila krizo in se hitreje prilagodila, na odločevalce pa apelirajo, da čim prej sprejmejo interventni zakon, saj je stanje v gospodarstvu čedalje slabše: “Dokler gradiva, hudič je včasih v detajlih, ne bomo videli, se do tega ne moremo opredeljevati,” je rekel Šimonka.
Tudi v Pergamu ocenjujejo, da se na zaostrene razmere reagira s shemami, pri čemer izpostavljajo tiste, ki so se med covid krizo izkazale za učinkovite. Jakov Počivavšek je poudaril, da nekateri pomembni elementi še niso bili predstavljeni. Pozdravil je napoved, da bo zakon vseboval varovalke, kot so jih protikoronski zakoni, kot so prepoved odpuščanja, prepoved opravljanja nadur in da minimalno nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače.
Podrobnosti pomoči gospodarstvu znane do konca mesca
Minister Luka Mesec je glede ukrepov v obliki čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa povedal, da vlada pripravlja medresorsko shemo za pomoč gospodarstvu ob energetski krizi. Manjša podjetja so zajeta v regulacijo cen, za ostale pa pripravljajo shemo s “širokim naborom ukrepov”. Danes so na ESS predstavili osnovne kriterije za vstop podjetji v to shemo, razprava pa se bo nadaljevala naslednji teden.
Od kod bo prišel denar za omenjene sheme, ter, ali bodo ukrepe financirali tudi delodajalci sami? Po ministrovih besedah bo denar prišel iz proračunske rezerve: “Proračunska rezerva je za pomoč podjetjem in prebivalstvu v krizi velika 1,2 milijarde evrov. Se pravi iz tega naslova – ampak to je maksimum, kolikor ga lahko v letu 2023 porabimo – bo prišel denar.” V shemo bodo lahko vstopala tako podjetja, ki bodo na čakanje morala poslati le delež svojih zaposlenih kot tudi tista, ki bodo zaradi visokih cen energije povsem zapreti svoja vrata.
Shemo za čakanje na delo in skrajšani delovni čas bo vlada podrobneje predstavila do 30. novembra. Delodajalska stran nam je po sestanku še povedala, da kljub omembi “širokega nabora ukrepov”, ki jih pripravlja vlada, niso seznanjeni z ničimer drugim kot s čakanjem na delo in skrajšanim delovnim časom.
Zaustavljene vse aktivnosti glede dolgotrajne oskrbe
Glede dolgotrajne oskrbe je bilo povzročeno nekaj zmede, ker se je v javnosti pojavil osnutek zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje. Na vladi so danes dejali, da do referenduma o dolgotrajni oskrbi, ki bo 27. novembra, zaustavljajo vse aktivnosti, povezane s to novo ureditvijo. Glasovanje proti zakonu na referendumih bi namreč lahko predstavljalo težave, saj bi nekateri lahko izgubili svoje pravice.
Zakon o dolgotrajni oskrbi ne more biti sprejet, dokler niso znani končni izidi referenduma, je povedal Mesec. Če se glasuje proti zakonu, bo to šele proti koncu januarja, zato si vlada želi uperiti vse moči, da bo na referendumu zakon podprt, saj bi to pomenilo, da so rezultati znani v začetku decembra. Če bi bil zakon podprt, namreč ne bi bil relevanten kvorum, ki je eden od pogojev za zavrnitev zakona na referendumu. Zato po Meščevem mnenju ne bi bilo treba čakati na podatke o volilvcih, ki so v času volitev umrli v tujini. Zaradi čakanja na ta podatek bi bili rezultati referenduma uradno potrjeni šele v januarju in roki iz zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja vlada, bi potekli. Kot smo pisali, bi to lahko prineslo velike težave.
Mesec je danes poudaril, da je predstavil stališče vlade, ki se z državno volilno komisijo (DVK) še ni uskladila. Na DVK so nam povedali, da predloga še niso prejeli, če ga bodo, pa ga bodo obravnavali njeni člani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje