Bodo morali čez mesec in pol vsi stanovalci zapustiti domove za starejše?

Slovenija 15. Nov 202205:35 > 10:2719 komentarjev
starejši, DSO, dom starejših občanov
Foto: BOBO

Vlada na vprašanje iz naslova še vedno ni odgovorila, čeprav ji ga je zavod za zdravstveno zavarovanje zastavil že avgusta. Ker bomo dolgo čakali na izide referenduma, kaže, da bodo roki iz zakona o dolgotrajni oskrbi pretekli. To bi lahko prineslo številne težave, vlada pa še razmišlja, kaj bo naredila.

Čez slaba dva tedna bodo volilke in volilci na referendumih odločali o treh vladnih zakonih. Pri enem od njih, tistem o dolgotrajni oskrbi, pa očitno izid referenduma ne bo tako pomemben kot samo dejstvo, da referendum sploh bo. Kaže namreč, da bodo rešitve iz zakona prejšnje vlade stopile v veljavo, čeprav so, kot opozarjajo mnogi, tako pomanjkljive, da jih v praksi ni mogoče izvajati in bodo povzročile samo škodo, morda zelo veliko. To sproža pomembna vprašanja, na katera pa še ni jasnih odgovorov.

Problem zaradi čakanja na podatke o umrlih volilcih

Prejšnja koalicija pod vodstvom SDS je konec lanskega leta sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi celovito uredil ta sistem. Očitno je bilo, da je pri sprejemanju zelo hitela, najverjetneje zato, ker je Evropski komisiji obljubila, da bo zakon začel veljati v prvi polovici leta 2022.

Ves čas so praktično vsi, ki imajo karkoli opraviti z dolgotrajno oskrbo, opozarjali, da je zakon pomanjkljiv, v nasprotju s samim seboj in potencialno škodljiv. Čeprav zakon na papirju za ljudi pomeni veliko izboljšanje, saj naj bi zagotovil precej večje javno financiranje oskrbe, so mu nasprotovali tudi predstavniki starejših. V zadnjem času predvsem Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki ima v novem sistemu glavno vlogo, javnost pogosto obvešča o pomanjkljivostih, ki jih ugotavlja.

Nova vlada je opozorilom prisluhnila. Julija so poslanke in poslanci nove koalicije sprejeli enoletni zamik uveljavitve dveh sprememb, ki bi se po zakonu prejšnje vlade morali uveljaviti s 1. januarjem prihodnjega leta. To sta spremembi pri oskrbi v institucijah, na primer v domovih za starejše, in pri oskrbi družinskega člana. Po noveli aktualne koalicije bi se moral začetek sprememb uveljaviti 1. januarja 2024.

Vendar je SDS, ki je zdaj v opoziciji, ta časovni zamik očitno preprečila. Referendum bo 27. novembra, nato pa bo treba na uradno potrditev rezultatov čakati približno dva meseca. Državna volilna komisija bo, ker tako določa njen sklep iz leta 2015, namreč 47 dni čakala, da ji ministrstvo za notranje zadeve pošlje podatke o volilkah in volilcih, ki so v času volitev umrli v tujini. Čeprav je to zelo malo verjetno, bi lahko podatek o umrlih vplival na izid referenduma, ki je odvisen od tega, kolikšen delež volilk in volilcev glasuje proti zakonu. Tako bo Državna volilna komisija poročilo o izidu volitev sprejela šele 24. januarja prihodnje leto, določa njen rokovnik.

Rezultati bodo torej znani po 1. 1. 2023 in tako bo rok iz zakona o dolgotrajni oskrbi potekel. Kaj to pomeni?

Dom starejših občanov
Srdjan Živulović/BOBO

Nihče nima pogojev za pravice

Zakon prejšnje vlade določa, da mora ZZZS do konca leta vsem osebam, ki so zdaj oskrbovanci institucij ali imajo pravico do družinskega pomočnika, po uradni dolžnosti izdati odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Ker pa zakon prejšnje vlade hkrati določa, da morajo imeti upravičenci vsaj dve leti zavarovalne dobe, so lahko te odločbe samo negativne.

Potem ko je bil zakon prejšnje vlade objavljen v uradnem listu, je ZZZS 18. januarja 2022 vse vključil v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Gre sicer za formalnost, saj nihče zavarovanja še ne plačuje. Zakon prejšnje vlade samo napoveduje nov obvezen prispevek za to zavarovanje. Uveden naj bi bil v zadnji četrtini leta 2025, kot je vlada obljubila Evropski komisiji in kot piše v zakonu.

Ker so bili ljudje v zavarovanje vključeni šele 18. 1. 2022, bodo šele 18. januarja 2024 izpolnili zakonski pogoj najmanj dveletnega obdobja zavarovanja. Ta pogoj bi bilo sicer lahko z zakonsko spremembo mogoče skrajšati, priznavajo na ZZZS, a nato bi se pojavile druge ovire iz zakona prejšnje vlade. Zaradi številnih pomanjkljivosti je namreč težko oziroma nemogoče opredeliti, kako in kje naj bi upravičenci uresničevali svoje pravice, opozarjajo na ZZZS. Drugače rečeno, tudi če bi ljudje lahko dobili pravice do dolgotrajne oskrbe, bi bile te prazna črka na papirju, saj na drugi strani ne bi bilo nikogar, ki bi zanje skrbel.

Morda največjo težavo bi predstavljale določbe, po katerih bi morali izvajalci dolgotrajne oskrbe začeti svojo dejavnost izvajati drugače. Morali bi na primer imeti več zaposlenih. Ta pogoj, tako kot tudi druge, morajo sicer po zakonu izpolniti šele 1. julija 2023, kar pa je poseben problem. Zakon namreč narekuje, da ljudje pravico do (drugačne) dolgotrajne oskrbe pridobijo s 1. januarjem 2023, nato pa isti zakon določa, da bodo izvajalci, ki takšno oskrbo izvajajo, nastali šele pol leta pozneje. Tudi ta rok je seveda možno relativno enostavno skrajšati, a večji problem je, da izvajalci pogojev ne bodo izpolnjevali. Poenostavljeno rečeno, izvajalcev, ki bi izvajali zakonsko predpisano dolgotrajno oskrbo, ne bo ne 1. januarja ne 1. julija.

Ukinitev dosedanjih pravic

Vse pa je problem predvsem zato, ker zakon prejšnje vlade ljudem hkrati ukinja dosedanje pravice. Tisti, ki so zdaj v domovih za starejše oziroma dobivajo pomoč družinskega člana, po 1. januarju te pravice izgubijo, pogojev za nove pa ne bodo izpolnjevali oziroma jih dejansko ne bodo mogli koristiti.

To seveda sproža pomembna vprašanja in ZZZS jih je nekaj vladi poslal že 10. avgusta. Na primer, ali bodo imeli po 1. januarju dosedanji oskrbovanci domov za starejše še ustrezno pravno podlago, da ostanejo v domu?

Odgovora zavod še vedno ni dobil. “V zvezi s tem ni nič novega,” so nam pojasnili na ZZZS.

“Za zdaj še ni dokončnega odgovora,” pa so nam sporočili z ministrstva za delo, ko smo jih prosili za odgovore na vprašanja zavoda.

“Negativne odločbe ne bi smele biti rezultat zakona”

Po prvi objavi članka so nam z ministrstva odgovorili, da si bodo prizadevali, da bodo uporabniki socialnovarstvenih storitev oziroma bodoči uporabniki dolgotrajne oskrbe nemoteno prejemali storitve oziroma prejemke, ki jih potrebujejo za dostojno življenje. “Zakon o dolgotrajni oskrbi naslavlja velik del ranljive populacije, ki že koristijo pravice do dolgotrajne oskrbe po obstoječi zakonodaji in tudi nove uporabnike, ki bi iz različnih razlogov potrebovali pomoč pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, zato izdaja negativnih odločb ne bi smela biti rezultat zakonske ureditve, katere namen je starejšim in invalidnim osebam nuditi kakovostno oskrbo,” so pojasnili.

Poudarili so še, da v namen enostavnega prehoda iz obstoječega sistema v sistem dolgotrajne oskrbe redno sestankujejo z ZZZS in ostalimi ključnimi deležniki ter iščemo možne rešitve v poenostavitvi postopkov, med drugim v poenostavitvi postopka vpisa v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe.

Luka Mesec
Žiga Živulović jr./BOBO

Minister za delo Luka Mesec je pred kratkim opozoril, da bi referendumska zavrnitev zamika rokov pomenila veliko grožnje za stanovalce domov za starejše. “Namesto da bi sistem dograjevali, bi eno leto samo poskušali preprečevati propad trenutnega sistema in zagotavljati, da 22.000 oskrbovancev ne bo izgubljalo pravic, da ne bodo odpuščeni iz doma ali ne bo njihov dom propadel zaradi finančnih težav, ker je pač ta ureditev, ki jo poskušamo preprečiti, popolnoma neživljenjska,” je napovedal posledice za vlado neugodnega izida referenduma.

Pravniki: Izvajanje zakona je neprimerno

“Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da stanovalci ne ostanejo brez pravice do bivanja v domu,” pravijo v skupnosti socialnih zavodov, ki združuje domove za starejše in druge institucije za varstvo posebnih skupin odraslih. Ob tem pa poudarjajo, da niso pristojni za razlago zakonodaje.

To in druge težave zakona o dolgotrajni oskrbi je septembra preučilo društvo za delovno pravo in socialno varnost, ki ga zastopa profesor ljubljanske pravne fakultete Grega Strban. Po njihovem prepričanju bi bilo pravno nedopustno, če bi ljudje zaradi prehoda na nov sistem ostali brez pravic do dolgotrajne oskrbe. “Izvajanje zakona na način, kot ga ta trenutno predvideva, je v ustavno zapovedani pravni in socialni državi neprimerno,” so pojasnili.

Opozorili so, da zakon ne narekuje samo, da bi dosedanji upravičenci ostali brez pravic, ampak tudi, da do 18. januarja 2024 pravic ne bi mogel pridobiti nihče, ki jih zdaj še nima. Vendar je to po njihovem v nasprotju tako z namenom samega zakona kot z ustavno določbo, da je Slovenija pravna in socialna država.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar