Minister za delo Luka Mesec verjame, da bodo socialni partnerji ta teden dosegli dogovor o dvigu minimalne plače. Vlada zagovarja trikratni dvig, najprej letos zaradi uskladitve z novim zneskom minimalnih življenjskih stroškov, nato pa naslednje leto zaradi uskladitve z inflacijo in dviga davčne olajšave.
“Pričakujem, da se bomo v petek zmenili glede minimalne plače in sprejeli smernice za shemi čakanja na delo in krajšega delovnega časa,” je danes dejal minister za delo Luka Mesec.
Na ekonomsko-socialnem svetu so se socialni partnerji začeli o dvigu minimalne plače pogovarjati prejšnji petek. Vlada predlaga, da se minimalna plača letos uskladi z novo izračunanim zneskom minimalnih življenjskih stroškov, nato pa naslednje leto še z zneskom inflacije. Ob tem se bo minimalna plača prihodnje leto v vsakem primeru dvignila še zaradi dviga davčne olajšave.
Najmanj 850 evrov neto, a očitno še nekaj več
Mesec je večkrat napovedal, da bo mesečni neto znesek minimalne plače prihodnje leto najmanj 850 evrov. Kakšen bo, če bodo izvedeni vsi trije napovedani dvigi, danes ni želel reči. Poudaril je, da bo podatek o letošnji inflaciji, ki bo predstavljal enega od dvigov, znan šele sredi januarja. Po nekaterih ocenah pa bo letošnja inflacija okoli devetodstotna.
Trenutno minimalna plača za osebo brez vzdrževanih družinskih članov znaša 778,4 evra neto mesečno. Nov znesek minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je Inštitut za ekonomske raziskave izračunal oktobra, je 669,8 evra. Po zakonu se mora neto minimalna plača v treh mesecih po izračunu dvigniti na 120 do 140 odstotkov tega zneska, torej na 803,8 do 937,76 evra mesečno.
Trimesečni rok bo potekel sredi januarja, ko se bo minimalna plača dvignila že zaradi dviga splošne davčne olajšave s 4.500 na 5.000 evrov. Po informacijah z ministrstva za delo predstavniki delodajalcev želijo, naj dvig olajšave predstavlja tudi uskladitev minimalne plače z življenjskimi stroški, nato pa se nov znesek uskladi z inflacijo. Po tem predlogu naj bi se torej minimalna plača dvignila samo dvakrat in ne trikrat. Vlada pa na to ne pristaja, saj vztraja, da je dvig minimalne plače, ki bo neposredna posledica dviga olajšave, prispevek države, ki se s tem odpoveduje prihodkom v proračun. Sindikati se strinjajo z vladnim stališčem.
Minister je danes poudaril, da bo vlada stopila na proti tudi podjetjem, in napovedal shemi za čakanje na delo in krajši delovni čas. Podrobnosti danes še ni predstavil, saj želi, da predlog shem najprej obravnava vladna skupina za draginjo.
Ker o minimalni plači po zakonu odloča minister, bi lahko Mesec novo višino določil brez pogajanj s socialnimi partnerji. Vendar je danes zatrdil, da je socialni dialog za vlado zelo pomemben. “Želimo nadaljevati zgleden socialni dialog. Sploh, ker imamo naslednje leto pred sabo pokojninsko, davčno in zdravstveno reformo, poleg tega pa se bomo začeli pogovarjati o novem plačnem modelu. Naš cilj je, da se začne rast povprečnih plač približevati temu, kar smo videli v zadnjih letih pri minimalni plači,” je dejal. Povprečna plača je v Sloveniji namreč rasla precej počasneje kot minimalna. Na ministrstvu pravijo, da gre tu za vprašanje kolektivnih pogodb. Tako želijo, da bi bil najnižji tarifni razred v kolektivnih pogodbah na ravni minimalne plače in da bi bilo s kolektivnimi pogodbami “pokritih” več delavcev kot sedaj.
“Podjetjem dvigujemo palico, čez katero morajo skakati”
Če bo obveljal vladni predlog, se bo torej minimalna plača prihodnje leto dvignila na več kot 850 evrov neto, ni pa še znano, kakšna bo. Še težje je napovedati bruto znesek minimalne plače, saj so prispevki odvisni od povprečne plače v preteklem letu, teh podatkov pa še ni.
Ministrstvo za delo svoje stališče zagovarja z več argumenti. Navajajo, da je minimalna plača v Sloveniji po letu 2012 zrasla za približno 41 odstotkov, kar je manj kot v državah, ki so v Evropsko unijo vstopile skupaj z nami ali pozneje. V Romuniji, kjer se je povečala najbolj, se je v zadnjem desetletju potrojila. Poleg tega na ministrstvu trdijo, da minimalno plačo dvigujejo tudi razvite države. Tako naj bi jo Nemčija, ki je minimalno plačo uvedla šele leta 2015, od takrat dvignila za 40 odstotkov.
Namen minimalne plače ni samo zagotavljati dostojno življenje slabše plačanim, ampak tudi spodbujanje razvoja gospodarstva, je danes dejal Mesec. Višji stroški dela naj bi spodbujali podjetja, da izboljšujejo organizacijo in vlagajo v novejšo tehnologijo, je pojasnil
“Kadarkoli je v Sloveniji država pustila podjetjem, da so plače stagnirale, se gospodarstvo ni razvijalo, ampak je raslo predvsem na račun zaposlovanja slabo plačanih ljudi v panogah z nizko dodano vrednostjo,” je dejal. Prav zato je po njegovem Levica, ki jo vodi, leta 2019 s takratno vlado Marjana Šarca določila, da je minimalna plača dvakratno vezana na življenjske stroške. “Če uporabim metaforo, se palica, čez katero morajo skakati podjetja, vsako leto dviguje,” je ponazoril. Po njegovem podatki potrjujejo to hipotezo. “V zadnjih treh letih je produktivnost v Sloveniji začela naraščati,” je dejal in ocenil, da bo petkov dogovor o novi višini minimalne plače vodil v ustvarjanje “podobe gospodarstva v Sloveniji, ki bo precej drugačne od te, ki jo poznamo danes”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje