Bojan Brešar in Jožef Dermol, ki sta obtožena pomoči pri zlorabi položaja v povezavi s projektom šestega bloka šoštanjske elektrarne, krivde nista priznala. Naslednik Alstoma General Electric je s tožilstvom sklenil 23 milijonov evrov vreden sporazum o priznanju krivde, ki ga sodnica še ni potrdila, ostali obtoženi z Urošem Rotnikom na čelu pa krivde prav tako ne priznavajo.
Bojan Brešar in Jožef Dermol, ki sta se danes udeležila sojenja na celjskem sodišču, sta javnosti morda manj znani imeni, a sta imela vidno vlogo pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš).
Brešar je bil vodja projekta in je veljal za desno roko tedanjega direktorja Teša Uroša Rotnika – ko so kriminalisti leta 2012 prvič opravili hišne preiskave pri Rotniku, so bili tudi pri Brešarju in lobistu Petru Kotarju. Obtožnica jima očita pomoč Rotniku pri zlorabi položaja, ko so se dogovorili, da bo na razpisu za dobavo tehnološke opreme izbran Alstom.
Dermol pa je bil prokurist podjetja CEE v lasti družine Petra Kotarja. Podjetje CEE je Termoelektrarni Šoštanj svetovalo pri pisanju razpisa za dobavo tehnološke opreme za Teš 6, medtem ko je drugo Kotarjevo podjetje Sol Intercontinental (od lani je v likvidaciji) svetovalo kasneje izbranemu dobavitelju Alstomu. Prek podjetja Sol Intercontinental naj bi se v Slovenijo tudi prelivale Alstomove provizije, namenjene Rotniku. Več o očitkih iz obtožnice v članku Sojenje v zadevi TEŠ: kdo in zakaj se je znašel na zatožni klopi.
Brešar in Dermol krivde danes nista priznala.
Tudi Rotnik in Kotar včeraj krivde nista priznala, medtem ko je General Electric kot pravni naslednik Alstoma s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Sporazum, ki ga mora sodnica Mojca Turinek še potrditi, predvideva plačilo 23 milijonov evrov kazni.
Policija hranila kopije, ki jih ne bi smela?
Brešarjeva odvetnica Branka Zobec Hrastar zahteva izločitev dokazov, vezanih na hišne preiskave leta 2012, saj takrat preiskovalni sodnik ni obrazložil, kaj je namen teh preiskav.
Hkrati policiji očita, da nekaterih diskov z dokazi, zaseženimi leta 2012, ob koncu preiskave leta 2014 ni predala tožilstvu, kot to velevajo načela kazenskega postopka. “Policija je kopije hranila nenadzorovano in jih pregledovala še januarja 2017,” je dejala Zobec Hrastar in sodnici predlagala izločitev dokazov.
Tožilka Bojana Podgorelec je za N1 dejala, da “obramba uveljavlja pričakovane izločitvene predloge”. “Vse predloge za izločitev bomo natančno preučili, se do njih opredelili, opremili s sodno prakso in odgovorili. Po naši oceni so bili dokazi pridobljeni zakonito, o tem bo potem odločilo sodišče,” je pojasnila.
“Preganjate 75 let starega projektanta, ne pa tiste, ki so to gradili”
Dermolov zagovornik Stojan Zdolšek pa je podal predloge za zaslišanje prič in listinske dokaze, ki jih mora sodišče po njegovem mnenju dodati v spis (omenimo, da ta obsega več kot 60 tisoč strani).
Ob tem je Zdolšek spregovoril tudi o očitkih njegovi stranki Jožefu Dermolu, ki je bil projektant in prokurist v podjetju CEE, to pa je pripravilo strokovna izhodišča za Tešev razpis za dobavitelja tehnološke opreme. Dermol naj bi, kot je Zdolšek povzel obtožnico, določil take zahteve za razpis, da jih nemški Siemens ni mogel izpolniti in je posel dobil Alstom.
A Zdolšek je opozoril, da so Siemensu na razpisu leta 2007 dali možnost, da dopolni nepopolno ovadbo, a je ni izkoristil, čeprav bi po oceni Dermola to lahko storil v pol ure. “Zakaj ne, vprašajte tiste, ki jih ni tukaj,” je Zdolšek dejal tožilcem. “Preganjate 75 let starega projektanta, ne pa tistih, ki so to gradili,” je dejal odvetnik, a ni pojasnil, koga je imel v mislih.
Od kod milijoni?
Organi pregona se že leta trudijo najti povezavo med premoženjem Uroša Rotnika in Alstomovimi provizijami. Sumijo, da naj bi Rotnik med letoma 2007 in 2013 nezakonito pridobil več kot 870 tisoč evrov.
Davčni inšpektorji so pri pregledu uradnih Rotnikovih prihodkov in premoženja med letoma 2007 in 2011 ugotovili za 4,73 milijona evrov razlike, zato so mu leta 2014 odmerili slabih 1,6 milijona evrov dodatnega davka. Tega je Rotnik v letu 2018, po neuspešnem poskusu izpodbijanja odločbe na sodišču, tudi plačal.
Sredi leta 2012 naj bi Rotnik po takratnem poročanju Dnevnika davkariji prijavil, da ima v sefu v eni od poslovalnic bank v Velenju shranjenih 3,3 milijona evrov gotovine. Novembra 2013 pa naj bi nato med zaslišanjem na Fursu ukradel obrazec za prijavo premoženja, v katerega je zapisal, koliko gotovine ima v sefu. Sodišče ga je zaradi tatvine dokumenta obsodilo na pogojno kazen desetih mesecev s preizkusno dobo dveh let.
Rotnik, ki je po razrešitvi z mesta direktorja Teša štiri leta vodil Komunalno podjetje Velenje, a so ga leta 2017 odstavili zaradi “nepojasnjenega premoženja”, sicer trdi, da je denar zaslužil s certifikati in delnicami na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Še je dela za preiskovalce
Posli Teš, ki zdaj prihajajo na sodišče, se sicer nanašajo le na del celotnega projekta, ki si je v javnosti prislužil status spomenika korupciji. S sprva predvidenih 650 milijonov evrov se je namreč podražil na 1,41 milijarde evrov.
Ena od redkih nasprotnic projekta v vrstah politike je bila nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić, ki je aprila 2011 gradiva o po njenem mnenju finančno nevzdržnem projektu posredovala Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in protikorupcijski komisiji (KPK).
Primer na sodišču je le delček celotne zgodbe, glede na število podanih ovadb v preteklosti bo po njenem mnenju “srečanj na sodiščih” v prihodnje še več, pravi (več v spodnjem videu).
“Učni primer za politiko, medije, javnost”
Po njenem mnenju je projekt lahko dobra lekcija tako za državljane kot tudi za odločevalce in medije, saj so snovalci projekta s spretno komunikacijo – predvsem napovedmi, koliko delovnih mest bo v Šaleško dolino prinesel šesti blok – zavedli vse.
“Ogromno je bilo primerov, ko so igrali na socialno noto, zato da so lahko uspešno delali naprej in da so pridobivali tudi moč v odnosu do politike. Ta pa veste, kako funkcionira, na koncu je potrebno dobiti toliko glasov. Nihče pravzaprav takrat ni upal temu nasprotovati,” meni Radićeva. Danes pa vidimo, da še vedno ni delovnih mest in napovedi niso dobre, čeprav smo v to zgodbo vložili veliko denarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!