V Agenciji za zavarovalni nadzor ugotavljajo, da bodo pogosta neurja, ki smo jim priča v zadnjem času, negativno vplivala na poslovanje zavarovalnic v letošnjem letu, to pa bodo zavarovanci najverjetneje čutili pri premijah zavarovanj v naslednjem letu.
Neurja letos Sloveniji ne prizanašajo. Pogoste toče povzročajo škodo na avtomobilih, močan veter na hišah, prizadete so poljščine. To bo vsekakor imelo negativen vpliv na poslovanje zavarovalnic v letošnjem letu, ugotavljajo v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN), kjer pa ne pričakujejo, da bi se zaradi tega poslabšala njihova kapitalska trdnost.
Zavarovalnice vpliv takšnih katastrofalnih dogodkov na njihovo poslovanje omejijo s sklenitvijo pozavarovalnih pogodb. S tem si zagotovijo, da tovrstni dogodki omejeno vplivajo tako na njihove izide poslovanja kot tudi na kapitalsko ustreznost, so pojasnili v agenciji.
Kakšen bo dejanski vpliv na poslovanje zavarovalnic, je sicer težko oceniti, saj je pred nami še polovica leta. “Glede na to, da so naše zavarovalnice visoko kapitalizirane, pa ne pričakujemo težav,” so zapisali v agenciji.
Ob tem so dodali, da se zaradi takšnih, s škodnega vidika slabših let, običajno podražijo pozavarovalna kritja, kar se v končni fazi prelije v premije zavarovalnih produktov. Posledice letošnjih neurij bomo zavarovanci po vsej verjetnosti čutili pri premijah zavarovanj v naslednjem letu, pričakujejo.
Za oceno škod še prezgodaj
Na vprašanje, kakšno škodo so povzročila poletna neurja in jih bodo zavarovalnice dejansko krile, na agenciji za zavarovalni nadzor odgovarjajo, da je za oceno škod še prezgodaj. Zavarovalnice namreč podatke še zbirajo.
V letu 2021 so denimo zavarovalnice za škode iz naslova naravnih nesreč plačale slabih 90 milijonov evrov. Najvišje odškodnine za škode, ki so jih povzročile naravne nesreče, pa so izplačale v letu 2008, in sicer skupaj skoraj 140 milijonov evrov.
Padavine s točo in močnimi sunki vetra so 15. in 16. avgusta 2008 povzročile najvišjo plačano odškodnino za posamezni dogodek, ki je znašala skoraj 85 milijonov evrov.
Drugi največji škodni dogodek, ki se je prav tako zgodil leta 2008, je bil vihar s točo s plačano odškodnino v višini 45 milijonov evrov. Tretji škodni dogodek po višini plačane odškodnine predstavlja žled v letu 2014 s plačano odškodnino v višini skoraj 28 milijonov evrov.
Skupaj so plačane odškodnine za vse škodne dogodke, ki so jih povzročile naravne nesreče od leta 2006 do leta 2020, znašale 850 milijonov evrov, so sporočili iz agencije. Največji delež plačanih odškodnin predstavljajo škode na nepremičninah, sledijo škode na avtomobilih.
V Agenciji za zavarovalni nadzor ocenjujejo, da bi bilo treba narediti več za ozaveščanje prebivalstva o pomembnosti zavarovanja, kajti to omogoča hitro sanacijo škod. Temu se bo morala s produkti in rešitvami, ki bodo odgovarjale na izzive, ki jih prinašajo vremenske ujme, prilagoditi tudi zavarovalniška industrija, so še zapisali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!