Menu Item
Pristojni v Sloveniji o četrtem odmerku cepiva proti covidu-19 še ne razpravljajo, saj ga Evropska agencija za zdravila (Ema) še ni odobrila, je za N1 pojasnila vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Bi ga pa bilo po njenih besedah smiselno ponuditi pol leta po prejemu tretjega odmerka oziroma spomladi. Pravi, da je dodaten razlog za četrti odmerek tudi različica omikron, ki je na imunost, razvito z dosedanjimi odmerki, bolj odporna. Sploh dokler zanjo še nimamo novega cepiva.
Potem ko je Izrael prejšnji teden kot prva država na svetu napovedal, da bo starejšim od 60 let, imunsko oslabelim in zaposlenim v zdravstvu ponudil četrti odmerek cepiva proti covidu-19, so v začetku tega tedna začeli preučevati njegovo učinkovitost in varnost. V prvi tovrstni študiji na svetu sodeluje 150 zdravstvenih delavcev, ki so tretji odmerek cepiva prejeli konec avgusta, zdaj pa bodo prejeli še četrtega.
Kakšni pa so obeti za četrti odmerek v Sloveniji? Vodja posvetovalne skupine za cepljenje infektologinja Bojana Beović poudarja, da je Izrael tudi s tretjim odmerkom začel cepiti prej kot evropske države in Združene države Amerike (ZDA), zato je pričakovano, da je pri njih četrti odmerek na vrsti prej. “Tudi tretji odmerek so najprej dobili starejši od 60 let, kar pomeni, da so zdaj že več kot pol leta po zadnjem odmerku,” pravi Beović.
Četrti odmerek pol leta po tretjemu
Evropska agencija za zdravila (Ema) uporabe četrtega odmerka cepiv proti covidu-19 v evropskih državah za zdaj še ni odobrila. Beović pravi, da podatkov o tem, kdaj bi do odobritve lahko prišlo, za zdaj nima, razvoj dogodkov pa seveda spremljajo. “Pri odobritvi gre za dva vidika. Eno je pričakovana večja učinkovitost, drug pomemben podatek pa je varnost dodatnega odmerka. Ker so cepiva že zelo dobro znana in preverjena, menim, da odobritev četrtega odmerka ne bi smela prinesti presenečenj,” pravi Beović. Dodaja, da je vendarle naloga regulatornih organov, da pregledajo vso razpoložljivo dokumentacijo na tem področju in potem sprejmejo odločitev.
“Tudi pri nas imamo del populacije, ki je tretji odmerek prejel že septembra. Med njimi so številni zdravstveni delavci, tudi sama sem bila takrat cepljena s tretjim odmerkom in spomladi bo ta imunost počasi upadala. Za omikron različico smo zagotovo manj zaščiten kot tisti, ki so se s tretjim odmerkom cepili kasneje, čeprav je pridobljena imunost po nekaj mesecih še vedno dovoljšnja,” pravi infektologinja. Beović zato meni, da bi bilo četrti odmerek pri nas smiselno ponuditi spomladi. Tudi izraelski podatki, ki so za zdaj edini na voljo, kažejo, da bi bil četrti odmerek potreben približno pol leta po tretjem odmerku.
Za četrti odmerek bi uporabljali predvsem mRNK cepiva, ki so se v daljšem času izkazala za bolj učinkovita in bolj varna, poudarja Beović. “V posameznih primerih se za poživitvene odmerke uporabljajo tudi vektorska cepiva, vendar le v posameznih primerih,” pravi.
Za omikron več protiteles ali novo cepivo
Da bi preprečili okužbo z omikronom in predvsem hud potek bolezni po okužbi, so zaradi več kot petdeset mutacij na tej različici potrebne višje koncentracije protiteles.
Beović poudarja, da je ob tem, da razvita imunost tudi sicer s časom upada, manjša občutljivost omikrona na razvito imunost dodaten razlog za poživitveni odmerek v času, ko usmerjenega cepiva proti novi različici še nimamo. “Če bi še naprej krožila samo delta različica, bi tretji odmerek za nekaj časa pomenil polno cepljenost in dovolj veliko zaščito. Takšna so bila vsaj predvidevanja,” pravi Beović.
Podobno je v nedavnem pogovoru za N1 dejal tudi imunolog Alojz Ihan. Tretji odmerek tudi v primeru omikrona ščiti pred hujšo obliko bolezni, ne pa v tolikšni meri pred samo okužbo. “Če je po polnem cepljenju s Pfizerjem zaščita pred okužbo 30-odstotna, po poživitvenem odmerku naraste na 70 odstotkov, pred resno boleznijo pa nas trije odmerki ščitijo 90-odstotno. Poživitveni odmerek je torej dobra zaščita proti resnejši bolezni, ne pa, kot smo bili navajeni prej, tudi proti okužbi. Virus je enostavno tako drugačen, da bo za boljšo stopnjo zaščite pred okužbo treba izdelati novo cepivo,” je o omikronu dejal Ihan.
Ihan je dodal, da je priprava novega cepiva proti omikronu eden izmed treh odzivov, ki jih pripravljata oba proizvajalca mRNK cepiv proti covidu-19. “Vendar je vprašanje, ali bo mogoče dohiteti tako nalezljiv virus, kje bo omikron, ko bodo izdelali cepivo proti njemu,” pravi. Poživitveni odmerek z morebitno povečano količino mRNK in pa kombinirano cepivo dosedanjih različic sta druga dva odziva, ki jih pripravljata proizvajalca mRNK cpeiv.
Tudi zaradi neenakomerne porazdelitve cepiv se virus hitreje širi in razvija
Vodja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je nedavno opozoril na neenakomerno porazdelitev cepiv proti covidu-19. Medtem ko države na zahodu cepijo s tretjim odmerkom, Izrael denimo že s četrtim, veliko držav svojim prebivalcem ni ponudilo niti prvega odmerka.
“Obširni programi deljenja poživitvenih odmerkov bodo pandemijo najverjetneje podaljšali, namesto da bi jo končali,” je izpostavil. Poživitveni odmerki so namreč ravno tisti, ki jih v revnejših državah primanjkuje, to pa virusu omogoča, da se lažje širi in razvija. Če bi bogatejše države svoje poživitvene odmerke namenile revnejšim državam, bi bilo lahko že septembra v celoti cepljenih 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, so ob tem poročali mediji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje