Skoraj popolno zaprtje javnega življenja v največjem kitajskem mestu Šanghaj, ki so ga spričo obsežnega izbruha okužb z novim koronavirusom oblasti uvedle konec marca in ta teden podaljšale za nedoločen čas, zavira dobavne tokove in gospodarsko dejavnost v državi. S tem predstavlja tudi nov udarec za močno omajane globalne dobavne verige.
Šanghaj z okoli 26 milijoni prebivalcev ni le največje od kitajskih megalopolisov, ampak tudi finančno in gospodarsko središče te azijske velesile, ki razpolaga z drugim največjim nacionalnim gospodarstvom na svetu. V velemestu ob izlivu reke Jangce v morje je tudi najbolj prometno kitajsko pristanišče, javno življenje na območju Šanghaja pa je praktično v celoti zaustavljeno že od konca marca in kljub številnim težavam, s katerimi se sooča mestno prebivalstvo, ni jasno, kdaj bo konec tega drakonskega ukrepa za boj proti epidemiji covida-19.
Kitajske oblasti namreč vztrajajo pri t. i. strategiji ničelnega covida-19, s katero želijo v celoti zatreti širjenje okužb z novim koronavirusom, ne glede na gospodarsko ceno. Številne tovarne so tako zaustavile proizvodnjo in ustavile nove projekte, tiste, ki še obratujejo, pa se spopadajo z velikimi težavami pri dobavi materialov in sestavnih delov ter odpremi izdelkov.
Tudi v pristanišču, kjer sicer pravijo, da poslujejo normalno, je dovoz in odvoz blaga ob pomanjkanju voznikov tovornjakov in drugih transportnih delavcev izjemno otežen. Podpredsednica evropske gospodarske zbornice v Šanghaju Bettina Schoen-Behanzin pravi, da se je po njenih informacijah obseg pretovora v pristanišču na tedenski ravni zmanjšal za 40 odstotkov. “To je resnično ogromno,” dodaja.
Globalne dobavne verige bi se lahko spet zatresle
Težave v Šanghaju se počasi poznajo v drugih delih kitajskega gospodarstva, a v naslednji fazi bo to po pričakovanjih analitikov dodatno zamajalo globalne dobavne verige, kjer do ozkih grl prihaja že vse od začetka okrevanja po koronskem šoku, dodatno pa je v nekaterih vidikih razmere zaostril še ruski napad na Ukrajino. Sekundarna posledica tega je tudi rast cen surovin in materialov.
Šanghajsko pristanišče je namreč največje kontejnersko pristanišče na svetu in tako del hrbtenice globalnih logističnih verig. Predstavlja skoraj petino celotnega kitajskega pretovora, Kitajska pa kljub spremembam v ekonomskem modelu še vedno velja za svetovno tovarno.
V zadnjih mesecih so sicer delna ali popolna zaprtja javnega življenja uvedli v 23 kitajskih velemestih, na katera odpade več kot petina bruto domačega proizvoda (BDP) države.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje