Po neuradnih informacijah je posvetovalna skupina za cepljenje odločila, da se bo odslej v Sloveniji prednostno uporabljalo cepiva mRNK, torej Pfizer in Moderno, z vektorskimi (Janssen, AstraZeneca) pa se boste lahko cepili le ob podpisanem soglasju. Uradno mora protokol cepljenja odobriti minister za zdravje.
Po neuradnih informacijah Televizije Slovenija je posvetovalna skupina za cepljenje odločila, da se bo odslej v Sloveniji prednostno uporabljalo cepiva mRNK, torej Pfizer in Moderno. Če se boste želeli cepiti z enim od vektorskih cepiv (Janssen, AstraZeneca), boste morali podpisati posebno izjavo oziroma soglasje.
Podobno bo veljalo za mlajše od 18 let, ki se bodo želeli cepiti z Moderno.
To naj bi bila vsebina zapisnika posvetovalne skupine za cepljenje, ki jo vodi infektologinja dr. Bojana Beović. Novi protokol cepljenja bo začel veljati, ko ga bo podpisal minister za zdravje Janez Poklukar. Ali se bo to zgodilo že danes, na ministrstvu za zdravje še ne vedo.
Odločitev posvetovalne skupine je pričakovana, potem ko je bilo prejšnji teden po smrti dekleta, ki je verjetno posledica cepljenja, ustavljeno cepljenje z Janssenom.
Pri cepivih mRNK, Pfizer in Moderna, je možnost za hude zaplete, povezane s cepljenjem, manjša. Poleg tega sta tudi bolj učinkoviti.
V eni od študij iz Združenega kraljestva so na podlagi PCR-testov okuženih primerjali učinkovitost Pfizerja in AstraZenece proti okužbi z različico delta. Kot kaže, je zaščita po prejemu obeh odmerkov najprej dobra, a nato razmeroma hitro pade.
Pri Pfizerju je bila zaščita pred visokim virusnim bremenom dva tedna po prejemu drugega odmerka 92-odstotna, po 30 dneh 90-odstotna, po 60 dneh 85-odstotna in po 90 dneh 78-odstotna. Pri AstraZeneci je bila dva tedna po drugem odmerku zaščita pred visokim virusnim bremenom 69-odstotna, po 90 dneh pa 61-odstotna.
Ti odstotki nam ne povejo vsega. Zaščita, ki jo zagotavlja naš imunski sistem, je namreč odvisna od dveh dejavnikov. Prvi je število protiteles, ki jih proizvajajo limfociti B, drugi pa je celična imunost, za katero so odgovorni limfociti T. Pri teh nastanejo spominske celice, ki si zapomnijo patogen (koronavirus) in ga ob okužbi odstranijo. “Medtem ko imamo po cepljenju s cepivi mRNK več protiteles, imamo po cepljenju z vektorskimi cepivi boljšo celično imunost,” je razložil profesor s Fakultete za farmacijo dr. Borut Štrukelj, zato je po njegovem mnenju smiselno ohraniti možnost cepljenja z obema vrstama cepiv.
Moderna in tveganje za mlajše
Posebno izjavo naj bi morali podpisati tudi mlajši od 18 let oziroma njihovi starši, če bi se želeli cepiti z Moderno. Za to starostno skupino sta odobreni obe mRNK cepivi.
Cepljenje z Moderno so za mlajše ta teden omejile Finska, Švedska, Norveška in Danska, potem ko je študija teh nordijskih držav pokazala povečano tveganje za nastanek vnetne bolezni srčne mišice (miokarditisa) in vnetja osrčnika (perikarditisa). Tveganje za tovrstne stranske je učinke sicer zelo majhno, bolezen pa pri večini mine sama od sebe.
Na Švedskem so cepljenje z Moderno prekinili za vse, mlajše od 30 let. Na Finskem ta omejitev velja zgolj za moške v tej starostni skupini, na Danskem in Norveškem pa z Moderno ne bodo cepili mlajših od 18 let. Na Norveškem ob tem velja še opozorilo, naj se moški, mlajši od 30 let, raje odločijo za cepivo Pfizer.
Cepivo Moderna se je sicer v več študijah izkazalo za najbolj učinkovito. Razlog bi bil lahko to, da odmerek Moderne vsebuje 100 mikrogramov učinkovine mRNK, odmerek Pfizerja pa 30 mikrogramov. Na dolgotrajnost zaščite bi lahko vplivalo tudi to, da je pri Moderni zapovedan daljši (4-tedenski) razmik med odmerkoma kot pri Pfizerju (3-tedenski).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje