Pandemija koronavirusne bolezni je vplivala tudi na naše štirinožne prijatelje. Če je bil čas epidemije za številne zelo burno obdobje, je vsaj v zavetiščih za zapuščene živali vladal mir. Zavetišča za živali so sicer med epidemijo beležila okrnjene finančne donacije, oglede in posvojitve so opravljali na prostem.
Na začetku epidemije so se predvsem v tujini pojavljali primeri, ko so lastniki psov zaradi strahu, da bodo ti prenašali in okužili lastnike z virusom SARS-CoV-2, pogosto zapustili svoje domače živali. Po drugi strani pa se je vse več ljudi, ali iz osamljenosti ali zaradi dodatnega prostega časa, odločilo, da svoje gospodinjstvo razširijo za novega štirinožnega družinskega člana.
Koprsko zavetišče za živali je imelo več časa za nego, vzgojo in socializacijo psov
V zavetišču za živali Marjetica Koper trenutno skrbijo za 31 psov in sto mačk, med katerimi je veliko prostoživečih mačk iz okolice zavetišča. Predvsem lani spomladi, med prvim valom epidemije, so prejeli kar nekaj klicev ljudi, ki so se zanimali za posvojitev. “Takrat nam je ostala v zavetišču samo peščica psičkov, od tega trije, ki imajo dodeljen status nevarnih psov,” je pojasnil Marko Ugrin, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi obalnega zavetišča. Dodal je, da so pri oddajah v tem času še posebej pozorni, da motivacijski vzgib morebitnih bodočih lastnikov ni dolgčas ali dodatni prosti čas.
Kar nekaj ljudi je namreč kot razlog za posvojitev navedlo argument, da žival ne bo sama doma, saj vsi delajo od doma. “V takšnem primeru jih takoj opozorimo, da gre zgolj za trenutne razmere in naj se dobro prepričajo, kako bo za žival poskrbljeno v prihodnosti.” Porasta zapuščenih živali v zavetišču niso zaznali. Zanimanje za posvojitev v drugem in tretjem valu epidemije pa je primerljivo s preteklimi leti v istem času.
Sprehajalcev že leto dni ne sprejemajo. S potencialnimi posvojitelji so se najprej telefonsko dogovorili o podrobnostih ter dorekli termin obiska in posvojitve. “To je na neki način celo olajšalo organizacijo dela, saj smo se vsem morebitnim posvojiteljem lahko bistveno bolj posvetili,” je pojasnil Ugrin. Kot je še dodal sogovornik, so si tudi psi med sabo zelo različni, nekateri imajo radi ljudi, drugi ne. “Mislim, da psi niso izrazito občutili sprememb, ki jih je povzročila epidemija. Po svoje je celo pozitivno vplivala na njih, saj so imele živali več časa z oskrbniki, ki so jih navajene,” je razlagal Ugrin in dodal, da so navsezadnje zavetišče, kjer ima veliko živali tudi slabe izkušnje iz preteklosti. Za nekatere živali veliko obiskovalcev pomeni tudi stres. Psički so bili tako morda prikrajšani za kakšen sprehod več, vendar so jim po drugi strani lahko namenili bistveno več časa za nego, higieno, vzgojo in socializacijo.
Mariborsko zavetišče za živali tako majhnega števila psov še ni imelo
Mariborsko zavetišče za živali začasno skrbi za štiri pse, ki so že na voljo za posvojitev, in 11 psov, ki so še v karanteni. Kot so pojasnili v službi za odnose z javnostmi, tako majhnega števila psov v zgodovini zavetišča še ni bilo. Prav tako skrbijo za 13 mačk, kar pa je za to obdobje običajna številka. Njihovo število se bo tako kot predhodna leta kmalu močno povečalo, saj se bliža sezona kotitve.
Kot so pojasnili v zavetišču, je bilo lani posvojenih 40 psov, kar je za polovico manj od dolgoletnega povprečja. Posvojenih je bilo 320 mačk, kar je nadpovprečno, vendar je razlog za to v večjem številu sprejetih mačk. Sami lani niso prejeli več klicev ljudi, ki bi jih obveščali o najdenih živalih. “Prav nasprotno. Število psov je močno upadlo,” so pojasnili v zavetišču in dodali, da je število zapuščenih mačk, ki so jih sprejeli, nekoliko večje, a so zaradi manjšega števila psov lahko vse mačke tudi namestili. “V vsakem primeru pa vsako leto pride trenutek, ko moramo ustaviti sprejem mačk, saj so naše namestitvene možnosti omejene,” so še dodali.
Kljub odsotnosti sprehajalcev in prostovoljcev so uspešno oskrbeli vse živali v zavetišču. Odsotnost obiskovalcev pa se je izkazala celo za pozitivno, saj so postale živali bolj umirjene. Prav tako niso bile v nenehnem stresu, ki se običajno pojavi ob njihovi vzhičenosti, ko opazijo novega prišleka.
V ljubljanskem zavetišču so priložnost dobili tudi odrasli in zahtevnejši psi
Tudi v Zavetišču Ljubljana so na začetku uveljavitve ukrepov sprejeli več prijav izgubljenih ter najdenih živali. Kljub porastu klicev pa je bil dejanski sprejem zapuščenih živali podpovprečen. Večino so jih namreč kmalu vrnili skrbnikom. Kot so pojasnili v zavetišču, se je med prvim valom epidemije zmanjšalo število nameščenih psov. Zanimanje pa je bilo tolikšno, da so priložnost za posvojitev dobili tudi odrasli in zahtevnejši psi z vedenjskimi težavami.
“Dom so dobili tudi psi, ki so pred tem na posvojitev čakali dlje časa. Ob hkratnem zmanjšanem sprejemu smo krajši čas maja lani v zavetišču imeli nameščene le štiri pse,” je pojasnil Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana. Opazili pa so porast števila oddanih mačk, in sicer kar za 13 odstotkov. Leta 2019 so tako do konca maja oddali 88 mačk, leta 2020 pa 111. “Čeprav smo precejšnjega povpraševanja v zadnjem obdobju navajeni, se je to že med prvim valom povečalo. Še več povpraševanja je bilo čutiti v drugem valu, čeprav je povečano število oddanih živali predvsem posledica več sprejetih živali prejšnje leto,” je še dodal Oman. V ljubljanskem zavetišču so namreč leta 2020 svojo pristojnost povečali na šest novih občin, kar pomeni, da so povečali tudi število živali, ki jih sprejmejo v svojo oskrbo.
Ljubljansko zavetišče je bilo tako med epidemijo sorazmerno bistveno manj zasedeno. Tudi v njem so med prvim valom začasno omejili vstop prostovoljnim sprehajalcem, vendar sprejeti ukrep ni imel večjega vpliva na delo in počutje psov, so dejali. Pozneje so sprehajanje organizirali tako, da med osebjem zavetišča in sprehajalci ni bilo tesnih stikov. “Ocenjujemo, da epidemija ni imela večjega vpliva na socializacijo naših živali,” je zaključil sogovornik. Dodal je, da večina posvojiteljev vladne ukrepe sprejema strpno in z veliko potrpežljivosti in razumevanja. Rezultat je oddajanje živali brez večjih zapletov, kar pomeni, da je veliko zapuščenih živalih tudi v tem času dobilo nove odgovorne skrbnike.
Donacij tekstila več, finančna pomoč okrnjena
Ker smo med epidemijo večino časa preživljali doma, zaprti med štiri stene, se nas je veliko odločilo tudi za prevetritev omar in podstrešij. Pri tem pa smo verjetno našli tudi oblačila, obutev in drug tekstil, ki že leta ni več služil svojemu namenu. Posledično so tudi v zavetiščih zaznali velik porast podarjenega tekstila.
V mariborskem zavetišču so prejeli veliko brisač, prevlek in odej. Tudi v zavetišču Marjetica Koper so dobili kar nekaj tekstila in posteljic. Po drugi strani pa so bile donacije materialnih sredstev deloma okrnjene, saj niso bili navzoči v javnosti in na javnih prireditvah. V ljubljanskem zavetišču so med prvim valom epidemije donacije celo omejili in ljudi prosili, naj med zaprtjem države želeno shranijo in pripeljejo po koncu epidemije. Tudi sami sicer že dlje časa opažajo negativni trend finančnih donacij.
Ogledi in posvojitve na prostem
V vseh treh zavetiščih so med epidemijo spremenili postopek posvojitve. Z zainteresiranimi posvojitelji so se najprej slišali po telefonu, jih naročili na točno določen termin in obravnavali posamično. Vprašalnike o okoliščinah posvojitve pa so izpolnjevali po elektronski pošti.
V ljubljanskem zavetišču so tudi v primeru več zainteresiranih kandidatov za eno žival vsakega obravnavali posebej in ne hkrati, ogledi in celoten postopek posvojitve pa so potekali na prostem. Poleg tega so bili na ogledu lahko prisotni le člani istega gospodinjstva, stik pa je bil omogočen le z izbrano živaljo.
V mariborskem zavetišču so poudarili, da so zaradi predhodne najave na ogled prihajali le ljudje, ki so dejansko imeli namen posvojitve. Botrstvo in vso potrebno dokumentacijo, ki jo je treba izpolniti ob posvojitvi, pa so urejali na daljavo.
V koprskem zavetišču so imeli težave le v obdobju prepovedi prehajanja občin, saj takrat zavetišča niso bila vključena med izjeme za prehajanje občinskih meja.
