Mame znanstvenice: Facebookova skupina, ki razblinja dvome o cepljenju

Koronavirus 07. Dec. 202108:53 > 09:009 komentarjev
Delite:
Science Mamas' Vaccine Forum
Foto: N1/Osebni arhiv

Kot protiutež številnim Facebookovim skupinam s proticepilskim sentimentom, v katerih starši iščejo informacije o cepljenju svojih otrok, je avgusta šest mamic in znanstvenic z doktorati z relevantnih področij oblikovalo svojo skupino. Danes ima ta že blizu 5.700 članov, komunikacija med člani pa – tudi če so ti drugačnega mnenja – ostaja spoštljiva.

Nataša, Simona, Jasna, Martina, Tijana in Lucija. Znanstvenice, raziskovalke, mame in moderatorke Facebookove skupine Science Mamas’ Vaccine Forum.

Vse razen Simone so zaposlene na Fakulteti za farmacijo ljubljanske univerze – Nataša in Martina kot visokošolski učiteljici, Tijana in Jasna kot asistentki, Lucija pa je mlada raziskovalka v procesu izdelave doktorske disertacije. Simona se je po selitvi v Švico zaposlila na ženevski medicinski fakulteti, kjer s pediatričnim oddelkom tamkajšnje glavne bolnišnice sodeluje v podoktorskem projektu.

Navdih za nastanek skupine v starših, ki iščejo informacije

Pobudnica nastanka skupine, v kateri moderatorke odgovarjajo na vprašanja, povezana s cepljenjem – seveda je trenutno aktualno predvsem cepljenje proti covidu-19 – je bila Nataša.

Opazila je, da je veliko skupin, ki so namenjene staršem in njihovim vprašanjem, proticepilsko naravnanih. “Kar me je najbolj zmotilo, je to, da so starše, ki so želeli v teh skupinah dobiti relevantne informacije, agresivno napadli z vseh strani, informacij, ki so jih iskali, pa niso dobili.”

Stanje se je z epidemijo še poslabšalo, precepljenost je v državi le počasi rasla, zato se ji je zdelo, da bi bilo treba kaj ukreniti. To je bil glavni razlog za ustanovitev skupine avgusta. Ta ni namenjena samo vprašanjem o cepljenju proti covidu-19, ampak tudi ostalim cepljenjem, ali proti HPV ali proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Science Mamas' Vaccine Forum
Foto : Facebook/Posnetek zaslona

Vse skupaj se je začelo nekega večera na Facebookovi aplikaciji za pogovor. “Ideje začnejo vreti, ko se otroci malo utišajo in slišiš lastne misli,” je v smehu povedala Martina. “Na začetku tega nisem jemala tako resno, a naslednji dan je skupina že bila ustanovljena. Nataša je zelo efektivna.”

K sodelovanju so Nataša, Lucija in Martina povabile še druge, saj, kot pravijo – več glav več ve, pri tej skupini pa je ključno prav timsko delo. “Seveda je pomembno tudi, da se delo razporedi,” je še dodala Martina, ki se pri svojem raziskovalnem delu ukvarja z iskanjem novih majhnih molekul, ki bi pripomogle pri zdravljenju rakavih obolenj.

Število članov hitro raste

Odgovore na vprašanja si razdelijo predvsem glede na to, katera ima čas, priznavajo. “Včasih dobimo kakšno vprašanje, za katero se nam zdi, da bolj spada na področje ene izmed nas, a res redko,” je razlagala Lucija. Dnevno imajo sicer deset in več objav, članov pa je že skoraj 5.700.

Pogosto se pri odgovorih posvetujejo med sabo, včasih se obrnejo tudi na zunanje strokovnjake. “Ne vemo vedno vsega, zato se rajši posvetujemo, kot da bi odgovarjale na pamet,” je delovanje skupine razložila njena pobudnica.

Odgovarjanje na vprašanja jim vzame vedno več časa, saj število članov in s tem objav raste. Veliko objav se ponavlja, zato na tiste hitreje odgovorijo, kdaj pa se pojavijo nova, še neodgovorjena vprašanja, takšna, za katera je potrebno več branja znanstvenih člankov in poglabljanja.

Trenutno so v procesu oblikovanja informativnih grafičnih prikazov odgovorov na najpogostejša vprašanja. Gre za egoističen vzgib, se sogovornice smeje strinjajo, saj jim bo to prihranilo nekaj dragocenega časa.

Spoštljiva komunikacija

V skupini najbolj izstopa prav visoka raven komunikacije, ki jo vzdržujejo moderatorke. Objave, pod katerimi se razvname neproduktivna debata, zaklenejo, saj se v nasprotnem primeru izgubi informacija, ki so jo želele podati. “Če postane ton kakorkoli žaljiv, objave izbrišemo, saj ne želimo spodbujati takšnega načina komunikacije. Je pa tega na srečo malo glede na velikost skupine,” je moderiranje opisala Martina.

Tudi člani skupine kdaj sami prijavijo neprimeren komentar ali pa poskušajo sogovorniku sami odgovoriti. Z rastjo skupine se je namreč povečalo tudi število ljudi, ki ognjevito nasprotujejo cepljenju. “Imamo pa okrog 5.700 članov in samo 30 blokiranih profilov. Tudi tisti, ki se ne strinjajo z nami, se še vedno korektno vedejo in spoštujejo pravila skupine,” je skupnost, ki se je oblikovala, pohvalila začetnica skupine.

Da jih je združitev pri moderiranju skupine strokovno obogatila in zasebno povezala, je še dejala Jasna in dodala, da je zanje res pomembno, da imajo okolje, v katerem se dobro počutijo in v katerem ni obsojanja. “Lahko bi rekli, da sta vzdušje in komunikacija, ki jo imamo med seboj zaradi te skupine, za nas en delček preventive, s katerim krepimo svoj imunski sistem.”

Članom skupine odgovarjajo tudi zasebno

“Eno izmed pravil skupine je, da ne objavljamo vsebin, ki imajo proticepilski značaj. Ampak včasih je to potrebno, če želimo stvari razjasniti. Takrat se med sabo posvetujemo, ali bi bila objava vseeno smiselna, da te trditve ovržemo,” je način delovanja pojasnila Nataša.

Če objavo zavrnejo, posamezniku odgovorijo na zasebno sporočilo in mu poskušajo zadeve razložiti tam.

“Člane pozivamo, da sami postavijo konkretno vprašanje in ne delijo enournih posnetkov, v katerih je toliko nesmislov, da bi jih bilo nemogoče ovreči. Ker jih je enostavno preveč,” je dodala.

Največ vprašanj nosečnic in doječih mamic

“Sem v tem in tem tednu nosečnosti, ali naj se cepim? Sem po porodu in dojim, ali naj se cepim?” To so vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo, kar pokaže že hiter pregled skupine.

Veliko je objav, ki so povezane s shemo cepljenja, alergijami in cepljenjem otrok. Ljudi zanima tudi, kakšna količina protiteles zadostuje za zaščito pred covidom-19 in ali je pri njih potreben poživitveni odmerek.

“Glede na prejeta vprašanja smo ugotovile, da bi se morali zdravniki bolj natančno opredeliti do cepljenja kroničnih bolnikov. Marsikje ni nobenih uradnih smernic, kako je s cepljenjem ljudi, ki imajo določeno avtoimunsko bolezen. Ali pa so te smernice prišle prepozno,” je problem z dostopnostjo informacij izpostavila Nataša.

Kljub temu sogovornice poudarjajo, da se mora posameznik glede cepljenja v osnovi obrniti na svojega osebnega zdravnika, saj je prav on tisti, ki pozna celotno anamnezo pacienta. Zaradi osebne narave vprašanj, ki včasih vsebujejo zelo podrobno klinično anamnezo osebe, je zdaj omogočena tudi anonimna objava. To možnost člani skupine uporabijo v približno polovici primerov.

S stališča znanstvenic, ki vodijo skupino, bi moral bolj aktivno vlogo pri zbiranju in podajanju relevantnih informacij igrati tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). “V tej pandemiji inštitut morda ni najbolj ažuren in ne opravlja najbolj efektivno svoje vloge,” je opozorila sogovornica.

Čeprav so tudi same oblikovale skupino na Facebooku, opozarjajo, da tovrstni forumi po navadi niso pravi kraj za iskanje informacij. “Ljudje se morajo naučiti presoje, kje najti podatke, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih in smernicah,” priporoča Martina.

Veliko zdravnikov, ki svetujejo na podlagi osebnega mnenja

V pogovoru so se dotaknile tudi znanega slovenskega porodničarja, ki je zaradi širjenja neresničnih informacij zasadil veliko dvomov med nosečnicami. “Izogiba se prevzemanju odgovornosti in napačno svetuje nosečnicam. To je po našem mnenju dokaj neodgovorno, še posebej glede na situacijo, ki jo imamo v UKC z okuženimi,” meni Nataša, sodelavke pa ji pritrjujejo.

“Ko postaneš starš, si verjetno bistveno bolj pozoren in morda bolj paničen, kot si bil pred tem. Želiš najbolje za svojega otroka, zato je normalno, da stvari raje šestkrat preveriš, kot verjameš na prvo besedo,” je dejala Martina, kot vse ostale sogovornice tudi sama mama. “A skoraj vsaka nosečnica v porodnišnici postavi vprašanje: Ali je res to, kar je izjavil ta znani porodničar? Mislim, da lahko velik del teh vprašanj pripišemo tisti neprimerni izjavi,” je še dodala.

Ugovor vesti: ginekologinja
Foto : Profimedia

Seveda pri tej problematiki ne gre samo za eno osebo. “Veliko nosečnic nam pove, da od svojih ginekologov dobijo nasvet, naj s cepljenjem še malo počakajo. Če slišiš dve diametralno nasprotni stvari, to vzbudi dvom in nezaupanje. Ko si v takšni situaciji, je lažje narediti nič, zato se nosečnice ne gredo cepit,” meni Nataša.

Moderatorke skupine vsem, ki so v dvomih, posredujejo priporočila združenja za perinatalno medicino in ob tem razložijo, da očitno nekateri ginekologi nasvete dajejo na podlagi osebnih prepričanj, ki pa niso v skladu s trenutnimi znanstvenimi dognanji in smernicami.

To, da znotraj stroke obstajajo posamezniki, ki za ljudi potencialno škodljive informacije podajajo na podlagi osebnega mnenja, je problematično, in to, kar poskušajo doseči v skupini, še dodatno otežuje, so dodale. “Mnenje posameznika, tudi če je ta izobražen, je treba jemati z rezervo. Širšega strokovnega mnenja ne oblikuje en posameznik, ampak širša skupina ljudi, ki pretehta vse razpoložljive informacije in poda relevantne smernice,” je opozorila Martina.

Načrti za prihodnost

Ker je Science Mamas’ Vaccine Forum nastal precej spontano, posebnih načrtov za prihodnost skupine nimajo.

Šala, ki kroži med moderatorkami, je, da bodo skupino arhivirale, ko bomo v Sloveniji dosegli 70-odstotno precepljenost proti covidu-19. Ali gre za šalo ali ne, se sogovornice še niso zedinile.

Intervjuvanke so poudarile, da je povedano odraz njihovih osebnih pogledov in ne predstavlja uradnega stališča institucij, v katerih so zaposlene.

Med seboj sicer komunicirajo s pomočjo Facebook Messengerja, v zadnjem času pa so na sporedu tudi “on-line krizni sestanki”. Včasih se ujamejo tudi na hodnikih fakultete, saj so z izjemo Simone, ki živi v Švici, vse zaposlene tam.

Skupina je zagotovo velik časovni zalogaj, zato ne vedo, koliko rezerv še imajo ob redni zaposlitvi in otrocih. Vztrajale bodo, če se bodo razmere slabšale, a ob tem še enkrat poudarjajo, da je dovolj institucij, ki so za podajanje teh odgovorov pristojne.

“Na tem mestu pozivamo NIJZ, da aktivneje opravi svoje delo, prosimo pa vse znanstvenike in strokovnjake, ki bi nam radi pomagali, da se nam pridružijo na forumu, saj res potrebujemo njihovo pomoč,” so na koncu še dodale.

Kdo so “Science Mamas”?

1.  Nataša Karas Kuželički je po osnovni izobrazbi magistra farmacije, z doktoratom znanosti iz klinične biokemije.

Raziskovalno deluje na področju genetike in farmakogenetike; to je veda, ki preučuje vpliv sprememb v genomu posameznika na njegov odziv na zdravila, v smislu učinkovitosti in varnosti zdravljenja.

Na ljubljanski fakulteti za farmacijo sodeluje pri različnih naravoslovnih in biomedicinskih predmetih, občasno pa predava tudi na podiplomski šoli univerze v Trstu. Poleg tega je področna urednica dveh tujih znanstvenih revij, in sicer Drug Development Research in Pharmacogenomics.

2. Simona Jurkovič Mlakar je po osnovni izobrazbi farmacevtka z doktoratom iz biokemije in molekularne biologije, po selitvi v Švico pa se je zaposlila na ženevski medicinski fakulteti.

Dela na podoktorskem projektu medicinske fakultete v Ženevi, v katerem sodelujejo s pediatričnim oddelkom bolnišnice na področju transplantacij za otroke z rakavimi obolenji.

V okviru projekta iščejo biomarkerje, ki bi lahko bili interesantni kazalci za napoved hujših stranskih učinkov ob prejemu kemoterapije pri otrocih s hujšimi oblikami rakavih obolenj. “Poskušamo personalizirati medicino,” je razložila.

3. Tijana Markovič je prav tako farmacevtka z doktoratom iz biomedicine (smer toksikologija). Raziskovalno se ukvarja z iskanjem novih imunomodulatornih in protirakavih spojin ter vrednotenjem imunotoksičnosti ksenobiotikov.

Na fakulteti je asistentka za področje toksikološke kemije, s študenti pa sodeluje v okviru laboratorijskih vaj in izdelave magistrskih nalog.

4. Jasna Omersel je raziskovalno delo za doktorat s področja klinične biokemije opravljala v Laboratoriju za imunologijo revmatizma UKC Ljubljana. S strokovnim osebjem laboratorija in zdravniki na revmatološki kliniki je še zdaj povezana.

Na Fakulteti za farmacijo vodi študentske laboratorijske vaje, predvsem pri predmetih, povezanih z imunologijo in imunokemijskimi tehnikami.

5. Martina Gobec je po osnovni izobrazbi farmacevtka z doktoratom iz klinične biokemije. Je visokošolska učiteljica na Fakulteti za farmacijo.

Ukvarja se z iskanjem novih majhnih molekul, ki bi pripomogle k zdravljenju rakavih obolenj. Predava na področju imunologije.

6. Lucija Ana Vrščaj je magistrirala iz laboratorijske biomedicine in je v procesu izdelave doktorske naloge. Na Fakulteti za farmacijo je zaposlena kot mlada raziskovalka.

Raziskovalno se ukvarja z odkrivanjem genetskih dejavnikov pri osteoporozi, na in vitro modelih pa preverja tudi učinkovitost zdravil proti osteoporozi.

Komentari

Vaš komentar