Ustavno sodišče je ugotovilo, da je del vladnega odloka, ki se nanaša na omejitve gibanja, protiustaven. V neskladju z ustavo naj bi bili del zakona o nalezljivih boleznih ter na podlagi teh določb sprejeti vladni odloki, med drugim prepoved prehajanja občinskih meja, policijska ura in prepoved združevanja. Odvetnica Nataša Pirc Musar je opozorila, da bi policija v prihodnjih dveh mesecih, ko morajo v DZ uskladiti neskladja, morala ravnati zadržano.
Odloki, s katerimi je vlada začasno omejila gibanje ljudi in prepovedala njihovo zbiranje, so protiustavni. Kot je razsodilo ustavno sodišče, je v neskladju z ustavo zakon o nalezljivih boleznih, natančneje 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena.
Protiustavne so bile policijska ura, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja ter prepoved združevanja. Protiustavni so tudi vsi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na podlagi omenjenih zakonskih določb od aprila do oktobra 2020.
Presojanje o skladnosti z ustavo je sledilo pobudi več posameznikov, ki so med drugim vladi očitali, da po lastni presoji, brez ustreznih zakonskih omejitev in meril, odloča o omejevanju pravic posameznikov.
Žiga Živulović jr./BOBO
Dva meseca za odpravo neskladja
DZ mora neskladje z ustavo odpraviti v dveh mesecih. Do odprave neskladja zakonski določbi še vedno veljata. Ustavno sodišče je tako odločilo z namenom zavarovanja zdravja in življenja ljudi, saj bi lahko bila zaradi odsotnosti zakonske podlage ogrožena. Kot so zapisali v obrazložitvi, so s tem želeli preprečiti še hujše protiustavno stanje.
Kot je pojasnila odvetnica Nataša Pirc Musar, bi morala policija v teh prehodnih dveh mesecih, ko bodo morali v državnem zboru uskladiti neskladje, ravnati zadržano. “Ker vemo, da je zakon protiustaven, bi morali biti v tem vmesnem obdobju zadržani pri izrekanju prekrškov,” je pojasnila za N1 in dodala, da so prej, ko je odlok veljal za zakonitega, policisti ravnali ustrezno.
Dokler je odlok veljal, je policija ravnala zakonito. Kar zadeva posameznike, ki so za kršenje odlokov prejeli kazen, a je še niso plačali oziroma so kazen v minulih mesecih že poravnali, pa se bo vsak posameznik moral na tožilstvo obrniti sam. “Tožilstvo lahko potem zahteva razveljavitev postopka,” je pojasnila Pirc Musar.
Zakon prestar in premalo določen
Kadar gre za omejitve gibanja z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, te ne bi bile v neskladju z ustavo, če bi bil v zakonu jasno določen namen ukrepov ter opredeljeni tudi dopustni načini, obseg in pogoji omejevanja svobode gibanja ter pravice do zbiranja in združevanja. V zakonu bi morala biti natančno določena tudi druga ustrezna varovala, ki bi onemogočala arbitrarno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če te vsebinske podlage v zakonu ni, ni mogoče govoriti o omejevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin z zakonom, so zapisali v odločbi ustavnega sodišča.
Zakonska ureditev je tako zaradi vsebinsko praznih navodil o prostorski zamejitvi ukrepov ter brez določitve ustreznih načinov ukrepanja in trajanja ukrepov vladi omogočala, da po lastni volji izbira načine, obseg in trajanje omejitev. S tem pa je intenzivno posegala v temeljne svoboščine prebivalcev Slovenije.
Kot opozarjajo ustavni sodniki, bi ugotovljena protiustavnost narekovala razveljavitev teh zakonskih ureditev.
Odločitev ustavnega sodišča v koaliciji spoštujejo
“V SDS to odločitev spoštujemo, zato si bomo prizadevali, da se ta neskladja odpravijo, seveda pa je za to potrebno pripraviti ustrezno spremembo zakona, ki ga bo sprejel DZ,” je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. Glede na to, da je sodišče neustavnost dela zakona ugotovilo po 26 letih, se po besedah Jerajeve “lahko vprašamo o učinkovitosti, predvsem pa pravočasnem delovanju najvišjega organa sodne veje oblasti”.
Po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata pa je ustavno sodišče ugotovilo, da “en majhen delček” zakona ni v skladu z ustavo, ker gre za staro besedilo, star zakon, ki pač ni upošteval okoliščin, kot smo jim priča.
“Nič tragičnega, ni potrebno zganjati nobene shizofrenije, kot vidimo pri naših političnih konkurentih,” je še komentiral Horvat. In pojasnil, da to ni nič tragičnega, ker ustavno sodišče ni ustavilo določb zakona o nalezljivih bolezni, ampak je, nasprotno, eksplicitno povedalo, da se te določbe kljub neskladju z ustavo lahko uporabljajo tudi naprej. In dva meseca je po njegovih besedah dovolj časa, da bo državni zbor neskladje z ustavo tudi odpravil.
Na odločitev so se na Twitterju odzvali tudi v SMC, kjer so zapisali: V PS SMC nas nekoliko preseneča, da je šele po 21 letih ugotovljeno neskladje z Ustavo RS. Kriviti to vlado za določbe, sprejete leta 1995, je neresno, pa vendar v teh časih že povsem pričakovano.
Pet glasov za, trije proti
Ustavno sodišče je očitke presojalo z vidika 32. in 42. člena ustave. Razsodilo je, da je pravica do zbiranja in združevanja kot 42. člen slovenske ustave ena temeljnih ustavnih vrednot, ki omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost. Kot taka pa je tudi izhodišče in zagotovilo za sistem političnega pluralizma, brez katere ni svobodne demokratične družbe, so zapisali v razsodbi.
Poudarili so tudi, da je zahteva po določnosti zakonske podlage še posebej stroga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Da so členi zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z 32. in 42. členom ustave, so ustavni sodniki razsodili s petimi glasovi za. Trije ustavni sodniki so glasovali proti.
Notranji minister Aleš Hojs je po objavi razsodbe ustavnega sodišča na družbenem omrežju Twitter objavil, da so v času veljavnosti odlokov s pravnega vidika ravnali legitimno in legalno ter s tem ščitili zdravje državljanov.
Ob današnji slavnostni predaji tristo tisoč odmerkov cepiva AstraZeneca, ki jih je Sloveniji začasno podarila Madžarska, se je na odločitev odzval tudi koordinator cepljenja Jelko Kacin. “To je vprašanje za vlado. Moja naloga je logistična podpora. Logistična podpora je zagotovila zadostne količine cepiva, da dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili,” je novinarjem dejal Kacin.
Že dlje časa opozarjali na protiustavne omejitve gibanja
Na razsodbo ustavnega sodišča so se že odzvali tudi v stranki LMŠ. Poudarili so, da že več kot eno leto jasno in glasno opozarjajo, da si skuša vlada Janeza Janše z zlorabljanjem epidemije in tudi z nespoštovanjem zakonov in ustave zagotoviti oblast brez pravih omejitev.
“Po odločitvi ustavnega sodišča je jasno, da so bila naša opozorila upravičena. Vlada Janeza Janše je namreč, tako ugotavljajo ustavni sodniki, sama sebi podelila bianco pooblastilo, da lahko pod pretvezo epidemije grobo posega v ustavne človekove pravice in temeljne svoboščine na neustaven način,” so še zapisali v obvestilu ter zaradi “neustavnih početij te vlade” pozvali k predčasnim volitvam.
Tudi varuh človekovih pravic odločitev ustavnega sodišča pozdravlja. Odločitev namreč odpravlja dvome in pritrjuje pomislekom varuha, ki jih je ob sprejemanju ukrepov tudi sam naslavljal na vlado. Opozoril je tudi, da v primerih, ko izvršilna oblast take omejitve človekovih pravic določi s splošnim aktom ali odlokom, posamezniki nimajo hitrega in učinkovitega sodnega varstva svojih pravic.
Ponovni pozivi opozicije k odstopu vlade
“Lahko bi rekli, da se je v zadnjem tednu nakopičilo vladi vse tisto, kar so sejali mesece in mesece. Dobili so udarce s strani ljudi – v petek je bilo na ulicah 40.000 ljudi, ki nasprotujejo tej vladi. Dobili so zaušnico s strani vlade same, odstopila je namreč njihova ministrica za pravosodje. In to kar se je zgodilo danes, s to odločitvijo ustavnega sodišča, bi lahko rekli, da so si zabili še zadnji žebelj v krsto kredibilnosti te vlade,” je povedal poslanec SD Marko Koprivc.
Do ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 je bil kritičen tudi vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Po njegovem mnenju je imela vlada “bianco menico” za sprejemanje ukrepov. “To, kar je ugotovilo ustavno sodišče, je dokaz nesposobnosti te vlade. Dokaz popolnoma zgrešenih ukrepov, ki so bili sprejeti za omejevanje epidemije in so bili bolj kot ne neka kaprica oblasti za izživljanje nad ljudstvom,” je dejal.
Predsednica SAB Alenka Bratušek pa se je spraševala, kdo bo prevzel odgovornost za dejanja, ki so v nasprotju z ustavo. “Mislim, da si lahko samo predstavljate, kaj bi delal predsednik vlade, če bi bil danes v opoziciji in stal tukaj na mojem mestu. Definitivno mora vlada za to blamažo prevzeti odgovornost,” je povedala.
Kritična je bila tudi do formulacije teh ukrepov. Dejala je, da ljudje, ki niso sposobni enostavnih ukrepov zapisati tako, da zakonsko stojijo, ne morejo voditi vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!