164 držav za spremembo zemljevida sveta, ZDA edine proti

Generalna skupščina ZN je sprejela resolucijo "Correct the Map", s katero opozarja na popačenja Mercatorjeve projekcije, na kateri temelji najpogosteje uporabljan zemljevid sveta. Ta Afriko prikazuje približno tako veliko kot Grenlandijo, čeprav je v resnici kar štirinajstkrat večja.

Z resolucijo želijo vlade, šole, mednarodne organizacije in tehnološka podjetja spodbuditi, naj uporabljajo projekcijo Equal Earth in druge zemljevide z enakimi površinami, kadar je pomembna relativna velikost.

A tudi Equal Earth ni popolna projekcija, saj natančnega zemljevida sveta na ravni površini ni mogoče izdelati.

Mercatorjeva projekcija

Mercatorjevo projekcijo je leta 1569 izdelal flamski kartograf Gerardus Mercator, predvsem zato, da bi pomorščakom olajšal navigacijo. Njena prednost je, da ravna črta na zemljevidu ustreza stalni smeri kompasa. Težava nastane pri prenosu ukrivljene Zemljine površine na ravno podlago.

Projekcija izkrivlja relativno velikost držav, zaradi česar se območja, ki so bolj oddaljena od ekvatorja zdijo večja. Grenlandija je tako videti skoraj tako velika kot Afrika, čeprav je v resnici precej manjša.

"Večja območja ljudje pogosto dojemamo kot pomembnejša"

Po 450-ih letih se Mercatorjeva projekcija še vedno uporablja kot osnova številnih zemljevidov v učilnicah, medijih in na spletu, uporablja pa jo tudi Google Maps. Ob tem kritiki opozarjajo, da takšno popačenje ni le tehnično vprašanje. Večja območja ljudje pogosto nezavedno dojemamo kot pomembnejša.

Kenijski geograf Kioko Muendo zato meni, da je način prikazovanja Afrike vplival tudi na dojemanje njenega političnega in gospodarskega pomena, njenih naravnih virov, prebivalstva ter tudi naložbenega potenciala.

Equal Earth

Projekcijo Equal Earth, ki je nastala leta 2018, pa je razvila skupina kartografov, ki je želela natančneje prikazati velikost in obliko kopenskih površin. Navdihnila jih je Robinsonova projekcija iz leta 1963.

Članice Afriške unije so jo sprejele že februarja, zdaj jo podpira tudi resolucija ZN. Zunanji minister Toga Robert Dussey je na družbenem omrežju X glasovanje v GS ZN označil za zgodovinski trenutek. Ta odločitev po njegovih besedah presega zgolj kartografijo. Gre za vprašanje pravice, dostojanstva, enakopravnosti in načina, kako predstavljamo svet, je poudaril. "Podedovane kartografske upodobitve so nam predolgo izkrivljale dojemanje resnične velikosti in položaja Afrike ter drugih regij sveta. Popravljanje zemljevida pomeni popravljanje načina, kako gledamo na svet," je dodal.

Njena glavna prednost je natančnejši prikaz razmerij med površinami držav in celin, zato je Afrika videti precej večja kot na Mercatorjevem zemljevidu.

Vendar ima tudi slabosti: ravne linije, zaradi katerih je Mercatorjeva projekcija uporabna za navigacijo, se izgubijo, prav tako z nje ni mogoče preprosto določati dejanskih razdalj. Kot pojasnjuje profesor kartografije James Cheshire z londonskega University Collegea, lahko raven zemljevid dobro ohrani površino, obliko, razdalje ali smeri, ne pa vsega hkrati. Če bi bilo to mogoče, bi pravzaprav govorili o globusu.

Petersova projekcija ima prave površine, a popačene oblike

Petersova projekcija, ki jo je v 70. letih populariziral nemški zgodovinar Arno Peters, temelji na projekciji škotskega kartografa Jamesa Galla iz leta 1855.

Tudi ta natančneje prikazuje razmerja med površinami, zato sta Afrika in Grenlandija prikazani bolj realistično. So pa zato oblike popačene: območja ob polih so stisnjena, tista ob ekvatorju pa raztegnjena. Projekcija ohranja ravne črte zemljepisne širine in dolžine, vendar ni primerna za navigacijo.

Svet lahko obrnemo na glavo

Mercatorjeva, Equal Earth in Petersova projekcija niso edini načini prikazovanja sveta. Azimutna ekvidistančna projekcija recimo pravilno prikazuje razdalje od izbrane središčne točke. Uporabljena je tudi na zastavi Združenih narodov, kjer je svet prikazan okoli severnega pola.

Obstajajo tudi zemljevidi z jugom na vrhu in severom na dnu, kar kaže, da je tudi predstava o tem, kaj je "zgoraj" in kaj "spodaj", zgolj stvar dogovora.