Nekaterim stvarem (in pasmam) so Angleži nadeli predpono francoski, čeprav te v resnici sploh ne prihajajo iz Francije.
Po spletu naključij so posamezne stvari dobile naziv “francoski”, čeprav morda sploh ne izvirajo iz Francije.
Francoski krompirček/pomfrit
Čeprav ni tako enostavno določiti njegovega izvora, pa pomfrit najverjetneje izvira iz Belgije. Prvič naj bi se tovrstna priprava krompirčka pojavila že v 18. stoletju. Po lokalnem izročilu naj bi belgijski kmetje, ki živijo v dolini Meuse, pogosto jedli majhne ocvrte ribe, ki so jih ulovili v reki. Ker je pozimi ribolov tako rekoč nemogoč, so bili prisiljeni poiskati prehranske alternative.
Vaščani so kmalu vzljubili krompir, tudi zavoljo njegove ugodne cene, ter ga začeli rezati in cvreti na enak način, kot so pripravljali ribe. Uradni izraz naj bi pozneje skovali ameriški in britanski vojaki, ki so služili v Belgiji, ko so se prvič seznanili s prijetnim prigrizkom. Ker pa je bil svoj čas uradni jezik belgijske vojske francoščina, so ga vojaki imeli za “pomfrit”.
Francoski poljub
Čeprav Pariz velja za mesto ljubezni, je zelo malo verjetno, da prav od tod prihaja koncept strastnega poljubljanja, kakršno je ”francosko”. Tovrsten način poljubljanja so namreč francoski v svoj slovar dodali šele pred desetimi leti.
Po poročanju Associated Press se je tovrstna oblika poljubljanja nekoč imenovala “florentinski poljub”, izraz francoski poljub pa je prišel od britanskih in ameriških vojakov, ki so se vračali domov iz Evrope po prvi svetovni vojni, in so na enako strasten način pozdravljali svoje žene in dekleta.
Francoski buldog
Zgodovina pasme sega vse do Anglije. Tamkajšnji izdelovalci čipk so bili očarani nad to različico buldoga in so dovolili, da so jim psički greli naročje med delom.
Industrija čipk se je sčasoma preselila v Francijo, a ljudje so se že tako navezali na čudovite mladiče, da so se jih odločili vzeti s seboj. Od tod torej francoski sloves pasme, čeprav gre za vrsto buldogov, katere predniki so prav angleški buldogi.
Francoska manikura
Francosko manikiro so v resnici ”izumili” Američani. Klasično tehniko uporabe svetlo rožnatega in belega laka (na konicah) pripisujejo ameriškemu vizažistu Jeffu Pinku.
A prve, ki so slog vzljubile, so bile dame iz Pariza, zato se je vizažist velikodušno odločil, da slog manikire poimenuje po največjih oboževalkah.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
