V letu dni, odkar je Elon Musk kupil družbeno omrežje Twitter, je to zamenjalo svoje ime in logotip, izgubilo polovico oglaševalskih prihodkov, odpustilo večino svojih delavcev in po mnenju nekaterih postalo bolj toksičen spletni prostor.
Milijarder Elon Musk je pred enim letom kupil Twitter. Ne povsem po lastni volji. V 44 milijard dolarjev (blizu 41 milijard evrov) vreden prevzem tega družbenega omrežja je Muska 27. oktobra lani prisililo sodišče, po tem, ko se je najbogatejši Zemljan več mesecev skušal umakniti iz posla.
Po enem letu pod Muskom omrežje X, kot je novi lastnik preimenoval Twitter, kljub mnogim spremembam ni uspelo splezati na zeleno vejo. A nova direktorica Linda Yaccarino obljublja, da bo podjetje dobičkonosno že prihodnje leto.
Svoboda govora vs. ustvarjanje dobička
S prevzemom Twitterja je “absolutist svobode govora”, kot se je samooklical Musk, želel med drugim omejiti prakso nadzorovanja vsebin na omrežju. Družbena omrežja so pod pritiski regulatorjev, da se z moderiranjem vsebin borijo proti lažnim novicam in sovražnemu govoru. Toda Musk te napore vidi kot grožnjo svobodnemu izražanju na spletu.
Doseganje tega političnega cilja je hitro prišlo navzkriž s potrebo, da Twitter sanira svoj dolg in ustvari dobiček – ali vsaj preneha izgubljati denar. Musk je zdesetkal število zaposlenih za več kot 80 odstotkov na približno 1.500, kar je odneslo tako oddelke za moderiranje vsebine kot takratne vodilne kadre, s tem pa je znižal stroške poslovanja. Ponovno je aktiviral uporabniške račune nekaterim znanim osebnostim, ki so bili zaradi kontroverznih tvitov blokirani, med drugim reperju Ye-ju (nekdaj Kanye West) in nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
Z ukrepi, kot je plačljiv preverjen račun in menjava celotne grafične podobe, je prevetril uporabniško izkušnjo, četudi so spremembe včasih zmedle uporabnike. Število dnevno aktivnih uporabnikov na omrežju je od Muskovega prevzema upadlo za dobrih 11 odstotkov, z 254 na 225 milijonov, je na tehnološki konferenci Code v septembru dejala Yaccarino.
Osip oglaševalcev in prihodkov
Spremembe so preplašile oglaševalce. V Muskovih pozivih, da omrežje ostane “globalni mestni trg,” ki v sodobnih digitalnih demokracijah omogoča javno debato, so oglaševalci videli tveganje širjenja lažnih informacij, poleg katerih podjetja ne bi nujno želela svojih oglasov. Do začetka leta 2023 je na stotine podjetij prenehalo oglaševati na platformi ali pa so zmanjšali izdatke za ta namen.
Musk, ki je po prevzemu podjetje umaknil z borze, je julija sporočil, da je platformo zapustila približno polovica oglaševalcev. Maja je na mesto glavne izvršne direktorice podjetja imenoval strokovnjakinjo za to področje Lindo Yaccarino, nekdanjo globalno vodjo oglaševanja pri CNBC Universal, ki je položaj nastopila v juniju.
Kot druga omrežja in spletni velikani tudi X svoje prihodke pridobiva skoraj izključno z oglasi. Ta segment je v letu 2022 prispeval okrog 90 odstotkov vseh prihodkov X, zato Musk pričakuje padec prihodkov s pet milijard dolarjev (dobre 4,6 milijarde evrov) v letu 2021 na približno letošnje tri milijarde dolarjev (okoli 2,8 milijarde evrov).
Pri Insider Intelligence ocenjujejo, da bi oglaševalski prihodki v 2023 lahko znašali 1,89 milijarde dolarjev (okoli 1,75 milijarde evrov). To je precej manj od dobrih štirih milijard dolarjev lani. Nazadnje so bili oglaševalski prihodki na tako nizki ravni leta 2015, ko so znašali nekaj manj kot dve milijardi dolarjev.
Upad vrednosti in breme dolgov
Odliv oglaševalcev in uporabnikov s platforme je oklestil vrednotenje podjetja za dve tretjini na približno 15 milijard dolarjev (okoli 14 milijard evrov), piše Forbes. Podjetje se je konec oktobra ovrednotilo na 19 milijard dolarjev (17,8 milijard evrov), kar je več kot polovico manj od Muskove kupnine. Musk sam je v septembru tvitnil, da je X po njegovih izračunih vreden okrog štiri milijarde dolarjev (okoli 3,7 milijarde evrov), kar bi bil 90-odstotni upad vrednosti, odkar je kupil podjetje.
Twitter je bil od svoje ustanovitve leta 2006 dobičkonosen le v letih 2018 in 2019. V obeh letih je čisti dobiček presegel milijardo dolarjev, v pandemskem letu 2020 pa je zabeležil 1,1 milijarde dolarjev izgube.
Kupnina v višini 44 milijard dolarjev je vključevala 13 milijard dolarjev dolga do bank Morgan Stanley, Bank of America in Barclays. Te zdaj želijo prodati dolg in pri tem računajo na izgubo 15 odstotkov vrednosti posojila oziroma dveh milijard dolarjev, je pred dnevi poročal Wall Street Journal.
Za nakup je Musk prodal tudi za več milijard dolarjev delnic Tesle, še piše Forbes. Ker njegov delež v proizvajalcu električnih avtomobilov pomeni glavnino njegovega neto premoženja, je za nekaj časa izgubil mesto najbogatejšega Zemljana, saj so težave pri Twitterju negativno vplivale tudi na delnico Tesle.
Od najnižje točke v januarju se je delnica Tesle letos okrepila za več kot 80 odstotkov, Musk pa je s prvega mesta na lestvici znova izrinil francoskega milijarderja Bernarda Arnaulta. Forbes Muskovo premoženje ocenjuje na 221 milijard dolarjev (okoli 205 milijard evrov).
Plačila ustvarjalcem
Katere spremembe je Twitter doživel v zadnjem letu, razen tega, da je zdaj X?
“Musku ni uspelo narediti niti ene pomembne izboljšave platforme in ni nič bližje svoji viziji 'aplikacije za vse' kot pred letom dni,” je za CNBC dejala analitičarka Insider Intelligence Jasmine Enberg. “Namesto tega je X odvrnil uporabnike in oglaševalce, zdaj pa je izgubil tudi svojo osnovno vrednost v svetu družbenih medijev: Biti osrednje vozlišče za novice.”
V juliju je X pričel deliti oglaševalske prihodke z vplivneži na platformi. Musk je ukrep napovedal že februarja. Ustvarjalci vsebin, ki želijo iz svojih objav generirati prihodke, morajo biti naročeni na Twitter Blue, imeti račun Stripe za prejemanje izplačil in doseči vsaj pet milijonov odzivov na svoje objave v zadnjih treh mesecih.
Prvo izplačilo ustvarjalcem je znašalo pet milijonov dolarjev (dobrega 4,6 milijona evrov), je takrat dejal Musk.
Pred dnevi je Musk “malce spremenil” pogoje za izplačila ustvarjalcem. Če bodo drugi preverjeni uporabniki njihove objave popravili s funkcijo community notes, ne bodo več upravičeni do deleža oglaševalskih prihodkov iz teh objav. Na ta način Musk želi “povečati spodbude za točnost namesto senzacionalizma,” ne da bi pri tem omejeval svobodo govora uporabnikov.
Preiskava EU
Muskovo nasprotovanje moderiranju vsebin na družbenem omrežju je bilo na preizkušnji ob nedavnem napadu Hamasa na Izrael. Evropska unija (EU) je v dneh po napadu sprožila preiskavo o spopadanju s sovražno oziroma nasilno vsebino in dezinformacijami na platformi X. Regulatorji EU želijo ugotoviti, ali X deluje v skladu z lani sprejetim Zakonom o digitalnih storitvah (DSA), ki od velikih spletnih platform zahteva moderiranje lažnih novic in sovražnega govora.
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je konec septembra dejala, da je prav X največji vir lažnih informacij med družbenimi omrežji. Večina teh dezinformacij prihaja iz Rusije, je poročal Associated Press.
Če se X ne odzove na prošnje EU za informacije, bi mu lahko grozile visoke kazni. Zakon o digitalnih storitvah predvideva za kršenje pravil denarne kazni do šest odstotkov globalnih prihodkov in potencialen suspenz platforme.
Težave modre kljukice
“Točnost namesto senzacionalizma” ni bil ravno slogan ukrepov, s katerimi je Musk v prvih mesecih posegal v uporabniško izkušnjo na Twitterju. Eden bolj kaotičnih poskusov je bila uvedba mesečne naročnine v višini osem dolarjev za storitev Twitter Blue, ki z modro kljukico označuje preverjen profil.
Ko je v aprilu prišlo do spremembe, je sledila poplava lažnih preverjenih računov. Mnogi uporabniki so plačali mesečno naročnino za odprtje profila z imenom znanih osebnosti ali podjetij, s šaljivimi tviti v njihovem imenu pa so povzročili precej zmede.
Košarkarski zvezdnik Lebron James je – ne da bi sam to vedel – na Twitterju napovedal odhod iz ekipe Los Angeles Lakers, ameriški farmacevtski velikan Eli Lilly pa je izgubil par milijard dolarjev tržne vrednosti s tvitom na “uradnem profilu”, da bo inzulin odslej na voljo brezplačno.
Tekmeci so težave v hiši X že skušali izkoristiti v svoj prid. Podjetje Meta, ki ima v lasti omrežji Facebook in Instagram, je julija skušalo odhajajoče ali nezadovoljne uporabnike Twitterja privabiti na aplikacijo Threads. Ta je bolj ali manj kopija Twitterja, saj prav tako omogoča predvsem objavo kratkih besedilnih sporočil.
S povezavo do Instagrama, ki je z dvema milijardama aktivnih mesečnih uporabnikov eno največjih družbenih omrežij, je Threadsu uspelo v prvih petih dneh pridobiti prek 100 milijonov novih uporabnikov, a je v naslednjih mesecih število aktivnih uporabnikov strmo upadlo.
Pred dnevi je X razširil ponudbo plačljivih profilov s tremi razredi naročnin – Basic (3 dolarji), Premium (8 dolarjev) in Premium+ (16 dolarjev). Z dražjimi naročninami, ki uporabniku ne prikazujejo oglasov ali zmanjšajo njihovo pogostost, Musk skuša nadomestiti padajoče prihodke iz oglaševanja. Najcenejša naročnina ne prinaša manj oglasov, je še dejal Musk.
Superaplikacija in slovo od ptiča
Musk je skupaj z Yaccarino izrazil idejo, da bi X postal superaplikacija, podobno kot WeChat na Kitajskem. Poleg kratkih sporočil, po katerih je Twitter znan, bi lahko vključevala tudi zvočne in video klice, daljše zapise, mini programe in plačilne storitve.
Ideja ni nova. Že oktobra lani, tik pred prevzemom, je Musk tvitnil, da je “nakup Twitterja pospeševalec za razvoj X, aplikacije za vse.” Uradno preimenovanje blagovne znamke je prišlo 23. julija, ko je bil ikonični modri ptič zamenjan s črko X, spletna stran X.com, ki je bila ustvarjena že prej, pa je uporabnika preusmerila na Twitter.
Nov črnobel logotip je izdelal kar eden izmed uporabnikov omrežja, po tem, ko je Musk s tvitom prosil uporabnike, naj zasnujejo nov logotip. V roku 24 ur od izbire je bil X, ki ga je predlagal uporabnik Sawyer Merritt, zasnoval pa inženir Alex Tourville, viden tako na spletni strani kot sedežu podjetja.
“Tako oboževalci kot kritiki že leta spodbujajo Twitter k večjim sanjam, hitrejšim inovacijam in uresničevanju našega velikega potenciala,” je takrat tvitnila Yaccarino. “X bo naredil to in še več. V zadnjih osmih mesecih smo s hitrim uvajanjem funkcij že spremljali, kako nastaja X, vendar smo šele na začetku.”
“Po vseh objektivnih meritvah je X mnogo varnejša in bolj zdrava platforma, kot je bila pred letom dni,” je v intervjuju za CNBC dejala Yaccarino.
Od prevzema je podjetje uvedlo nove metode moderiranja vsebin po načelu “svoboda govora, ne svoboda dosega” (freedom of speech, not reach), kar po besedah direktorice blagovnim znamkam nudi varnost.
“Nelegalna vsebina se zdaj avtomatično odstrani, legalna, a neprimerna objava pa izgubi svojo vidljivost. Zmanjšanje vidljivosti sovražnih objav je eden najboljših primerov X-ove zaveze, da spodbuja zdravo obnašanje na spletu,” pravi Yaccarino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje