Fuggerei je najstarejše socialno naselje vrstnih hiš na svetu, prebivalci mesteca v nemškem Augsburgu morajo za najemnino letno odšteti le 88 centov. Poleg provizorične letne rente pa morajo zato, da lahko tam prebivajo, tudi trikrat dnevno posvetiti molitev ustanovitelju naselja.
Pred natančno petimi stoletji je bogati trgovec iz Augsburga Jakob Fugger 52 stanovanj v šestih uličicah namenil revnim prebivalcem, predvsem rokodelcem, dninarjem in obrtnikom, ki so v stanovanjih tudi delali. Danes v naselju v 142 stanovanjih v 67 hišah živi 150 katoličanov, ki letno za najemnino odštejejo le 88 centov.
Čeprav je Augsburg veljal za eno najbogatejših mest, je bilo kar devet od desetih meščanov revnih. Jakob Fugger pa je bil rojen pod srečno zvezdo, saj je prihajal iz premožne trgovske družine. Družinski posel je Jakob razširil še na trgovanje s plemenitimi kovinami, postal je bančnik Habsburžanov ter še nekaterih drugih evropskih plemiških družin, zaradi uspešnosti v življenju pa se ga je prijel vzdevek Jakob Fugger “Bogati” (Jakob Fugger der Reiche).
Naselje vrstnih hiš Fuggerei se razteza na dobrih 15 tisoč kvadratnih metrih v neposredni bližini univerzitetnega mesta Augsburg na območju zvezne dežele Bavarske. Za stanovanje v naselju Fuggerei so se nekoč lahko potegovali le pomoči potrebni starejši katoličani, rojeni v Augsburgu. Poleg provizorične letne najemnine pa morajo vsaj trikrat dnevno moliti za blagor članov pokojne družine Fugger. Stanovalci morajo prav tako opravljati manjša opravila, kot so delo nočnega čuvaja, skrb za vrtne površine ter druga oskrbniška dela. Naselje je obdano z visokim kamnitim zidom, vrata v Fuggerei pa se zaprejo vsak dan ob 22. uri. Če nekdo po tej uri želi zapustiti naselje, mora nočnemu čuvaju plačati dober evro.
Čakalna lista za streho nad glavo
Če so nekoč v naselju stanovali le starejši ljudje, je danes v Fuggereiu povsem drugačna struktura stanovalcev. Kljub temu da še vedno prevladujejo upokojenci, lahko med prebivalci srečate tudi matere samohranilke, mlade pare in mladostnike. Za stanovanje v Fuggereiu se lahko poteguje torej vsak, ki poleg materialne ogroženosti izpolnjuje še nekaj pogojev. Na čakalnem seznamu pa je nekaj več kot 80 posameznikov, ki si želijo prebivati v tem pravljičnem kraju.
Med prebivalci je tudi 27-letni Noel Guobadia, ki je v naselju Fuggerei od svoje rane mladosti. Ko se je z mamo samohranilko in mlajšim bratom preselil v naselje, so finančno komaj shajali. “Večina ljudi, ki je takrat živela v naselju vrstnih hiš, je bila zelo stara,” je povedal Guobadia v pogovoru za nemški medij Deutsche Welle (DW). Sprva je imel tako pomisleke, kako bo odraščati v takem okolju, tudi zaradi tega, ker so bili ena prvih družin, ki so se v Nemčijo preselile iz tujine. Kmalu pa je spoznal, da je v srcu naselja sočutje do bližnjega in sosedski duh, do starejših prebivalcev pa je kmalu razvil odnos, kot da so vsi njegovi “dedki in babice”.
Naselje Fuggerei je danes odprto tudi za turiste. Poleg dveh muzejev si lahko ogledajo tudi spominsko sobo in bunker iz prve svetovne vojne. V muzeju vsakdanjika prebivalci hranijo vse pomembnejše informacije o življenju v Fuggereiu od leta 1947, v muzeju prebivalcev pa podatke o vseh ljudeh, ki so bistveno pripomogli k ohranitvi življenja, kot so ga poznali pred 500 leti in ga živijo še danes.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje