Kako dolgo po novem letu lahko hranimo ostanke hrane v hladilniku, da je še užitna in neoporečna, je odvisno od njihovih sestavin in načina priprave, pa tudi od hladilnika.
Novoletne praznike marsikje zaznamujejo preobložene mize, na katerih po veseljačenju ostane nezaužita hrana – od narezkov do sarm. Večina te hrane pristane v hladilniku in jo zaužijemo naslednji dan ali še kasneje. Kako dolgo lahko takšno hrano hranimo v hladilniku in kako?
Ostankov hrane, ki so še primerni za zaužitje, ne shranjujte na toplem ali pri sobni temperaturi, posebej pa ne v posodah, ki niso pokrite ali zavarovane s plastično ali aluminijasto folijo, saj je to idealno za hitro bohotenje bakterij. Hrano, ki je ostala, lahko hranite v hladilniku; če je dovolj hladno, pa tudi zunaj. V obeh primerih pa je seveda hrano treba zavarovati pred zunanjimi vplivi.
Kot piše na spletnih straneh ameriške klinike Mayo, lahko ostanke v hladilniku hranimo 3 do 4 dni. Po tem pa se tveganje za zastrupitev s hrano poveča. Če menite, da ostankov hrane ne boste mogli pojesti v štirih dneh, jih takoj po pripravi raje zamrznite, svetujejo na kliniki.
Trije ali štirje dnevi so samo generalna smernica, saj je to, kako dolgo bo jed zdržala v hladilniku, različno.
Temperatura v hladilniku naj bo okoli 4,5 stopinje. Pri tej temperaturi lahko kuhano meso, ribe ali enolončnice lahko ostanejo v hladilniku že omenjene 3 dni, narezki pa le kakšen dan ali dva. Posebej previdni morate biti pri namazih, posebej mesnih, kot so tatarski ali ribji biftek ali paštete, ter pri trdo kuhanih jajcih. Te je najbolje porabiti v istem dnevu, v hladilniku pa jih v zaprti posodi lahko hranite še največ en dan.
Če so ostanki v hladilniku več kot dva dni, preverite njihovo barvo in vonj. Če dvomite o tem, ali je hrana še užitna, raje ne poskušajte, ampak jo zavrzite.
V hladilniku naj bo gotova hrana shranjena v pokritih posodah, piše na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Shranjena naj bo na višjih policah kot surova živila, še zlasti surovo meso. Nevarno bi bilo namreč, če bi kuhano hrano onesnažili s surovimi živili ali z izcedkom surovega mesa.
Izjema pri hranjenju ostankov so jedi iz riža, ki jih je treba zaužiti v enem dnevu, pa piše spletna stran prehrana.si. Riž lahko vsebuje spore, ki preživijo kuhanje in prerastejo v bakterije. Dlje časa, ko se kuhani riž hrani, večja je verjetnost, da zaradi novih bakterij ali njihovih toksinov uživanje ne bo varno.
Ne pozabite pa tudi, da je treba kuhano hrano pred zaužitjem primerno pogreti. Klinika Mayo svetuje pogrevanje, dokler notranja temperatura ne doseže vsaj 74 stopinj. Pri pogrevanju hrano mešajte, da zagotovite enakomerno segrevanje, to naredite tudi, če hrano segrevate v mikrovalovni pečici. Počasni štedilniki pa niso priporočljivi za pogrevanje ostankov hrane, ker lahko počasno zvišanje temperature spodbuja rast bakterij.
Več o pomembnosti pravilnega hlajenja živil in ohranjanja tako imenovane hladne verige, pa preberite v članku: “Glede na to, kako ljudje doma ravnamo s hrano, so okužbe še redke”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje