Menu Item
Medtem ko je bilo še nedolgo nazaj potovanje v vesolje zgolj v domeni vladnih projektov in usposobljenih astronavtov, se je s čedalje hitrejšim razvojem vesoljskega turizma in večanjem števila poti v vesolje pojavilo tudi vprašanje zagotavljanja varnosti na poteh izven Zemljine atmosfere. "Več ljudi kot leti v vesolje, večja je verjetnost, da bo šlo kaj narobe," meni avtor ideje o formiranju vesoljske reševalne službe.
Ker trenutno še ne obstaja sistem za reševanje v vesolju, je ameriška neprofitna organizacija Rand Corporation v novembrskem poročilu predlagala vzpostavitev vesoljske reševalne službe. Ta bi izvajala reševanja astronavtov ali turistov, ki bi obtičali v nizkozemeljski orbiti – na višini med 160 in 2.000 kilometri ali celo na Luni, piše portal Space.com.
Idejo sicer za zdaj, kot priznavajo v organizaciji, spremlja več vprašanj kot odgovorov. Preden bi lahko vesoljska reševalna služba sploh začela delovati, je treba med drugim ugotoviti, kako bi se formiranje takšne službe skladalo z obstoječimi pogodbami Združenih narodov o raziskovanju vesolja.
Prav tako je med bistvenimi vprašanji, kdo bi bil odgovoren za njeno delovanje, kdo bi jo financiral ter kakšna tehnologija bi bila potrebna.
Reševalna služba bi morda lahko rešila posadko Columbie
Če bi se uspeli uspešno spopasti s temi izzivi, bi po mnenju avtorja ideje Jana Osburga, zapolnili vrzel, ki za zdaj zeva na področju raziskovanja vesolja. “Zdi se samoumevno. Več ljudi kot leti v vesolje, večja je verjetnost, da bo šlo kaj narobe,” je dejal.
Osburg je sicer priznal, da velikokrat do izrednih razmer pride v le nekaj sekundah ali minutah, a da doslej obstaja vsaj en primer, v katerem bi lahko posredovala vesoljska reševalna služba. Gre za nesrečo Nasinega raketoplana Columbia. Le nekaj dni pred njegovo usodno vrnitvijo na Zemljo so inženirji na video posnetku vzleta opazili poškodbe ploščic toplotnega ščita plovila in podvomili o njegovi brezhibnosti. Kljub pomislekom so se v Nasi odločili, da astronavti vstopijo v Zemljino atmosfero, kjer pa je plovilo zagorelo in razpadlo. V nesreči je umrlo vseh sedem članov posadke.
Pred meseci smo bili sicer priča tudi preventivnemu reševanju tričlanske rusko-ameriške posadke na mednarodni vesoljski postaji (ISS). Rusija je namreč na postajo poslala prazno plovilo, saj so ugotovili, da je vesoljska kapsula Sojuz MS-22, s katero bi morali poleteti nazaj na Zemljo, poškodovana. Astronavti so se z “nadomestnim” plovilom Sojuz MS-23 uspešno vrnili na Zemljo, vrnila pa se je tudi prazna poškodovana kapsula.
Doslej je v vesolje skupaj poletelo nekaj manj kot 700 ljudi, večina od teh je bila profesionalnih astronavtov. Od teh jih je umrlo 21. Najsmrtonosnejši nesreči sta se zgodili leta 1986, ko je 73 sekund po izstrelitvi razpadel raketoplan Challenger in leta 2003, ko je ob vstopu v Zemljino atmosfero zagorel raketoplan Columbia. V obeh raketoplanih je bilo po sedem članov posadke. Med 21 žrtev so všteti tudi trije astronavti Apolla 1, ki so umrli med preizkusom pred izstrelitvijo, ko je plovilo zajel požar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje