Mlekomat, ribomat, pesobar: kaj še prodajajo avtomati v Sloveniji?

"Avtomat, za vogalom stoji avtomat," je pred skoraj pol stoletja prepeval Tomaž Domicelj. Danes je to skoraj resničnost.

Kar poglejte okoli sebe … Če drugega ne, je verjetno v bližini vsaj bankomat, morda paketomat – ali pa prodajni avtomat.

Slednji so se tako po svetu kot pri nas dodobra uveljavili in v njih lahko dobimo cel kup različnih stvari, skorajda "od šivanke do slona", kot pravijo.

Nujno potrebujete kondome ali vitamine? Ni problema, obstajajo kondomati in lekomati. Svečo za grob? Tukaj je svečemat.

Se je vašemu štirinožnemu ljubljencu zahotelo prigrizka? Nič lažjega – tukaj je "pesobar".

Na železniških postajah že nekaj časa poleg avtomatov s prigrizki in pijačami srečujemo tudi kartomate za prodajo vozovnic.

Obstajajo tudi "vinomati" in "pivomati", le da jih običajno imenujejo "fontane", kar zveni bolj "fensi" – in kot pričajo razne objave na družbenih omrežjih, so precej priljubljene.

Za razliko od parkomatov, ki veljajo za nekakšne "črne ovce" med prodajnimi avtomati (prodajajo storitev) in se jim večinoma poskušamo izogibati.

Skratka, prodajni avtomati vseh vrst so postali vsakdanjost.

"Sterilna" uporabniška izkušnja

Tisti, ki uporabljajo prodajne avtomate, med prednostmi uporabe naštevajo predvsem enostavnost uporabe.

Uporabniška izkušnja je skorajda "sterilna" – hitro, brez stika s prodajalcem, brez vrst (vsaj večinoma), kadarkoli.

Pogledaš ponudbo, izbereš izdelek, vstaviš kovanček ali bankovček, pritisneš nekaj gumbov in "voilà!" izdelek je tu …, razen, če se kaj ne zatakne.

Obiskovalcem iz kakšnega drugega časa bi se verjetno vse skupaj zdelo kot čudež, ali kot nekakšna "Sport Billy torbica".

Priložnost za prodajo izdelkov lokalne proizvodnje

Večina od nas se je s prodajnimi avtomati srečala v začetku tega stoletja, ko so se začeli pojavljati v podjetjih, kasneje tudi v šolah in drugih ustanovah in dopolnili ali pa celo uvedli ponudbo hrane, prigrizkov in pijače.

Marsikje so tovrstni prodajni avtomati "izpodrinili" mini kuhinje v podjetjih ali pa prodajalce tovrstnih izdelkov, ki so imeli pogodbe s podjetji ali ustanovami.

Po drugi strani so prodajni avtomati omogočili podaljšanje delovnega časa nekaterih trgovin ali lekarn, ki lahko prodajne izdelke naložijo v avtomat, ki deluje 24 ur na dan.

Ponudili pa so tudi izredno priložnost za prodajalce doma pridelanih izdelkov, ki so lahko na ta način razširili območje prodaje svojih pridelkov ali izdelkov.

Mlekomat, jajcemat, mesomat, medomat, klobasomat, ocvirkomat, ribomat, črevomat, "zelenjavomat" … ni da ni.

Večinoma so, tako kot tudi drugi prodajni avtomati z lokalnimi pridelki, prisotni na obljudenih mestih, kot so tržnice in trgovski centri. Njihovi lastniki in skrbniki so večinoma lokalni pridelovalci.

Ko smo v Googlove zemljevide vpisali "mlekomat", jih je aplikacija samo na področju mesta Ljubljane pokazala trinajst.

Prvega v Sloveniji so sicer odprli leta 2009 v Medvodah.

Kot je takrat zapisal tednik Mladina, so bili mlekomati nekakšen "upor" kmetov, ki so se za ta način prodaje odločili po zgledu francoskih in italijanskih kolegov, ki so tako protestirali proti nizkim odkupnim cenam mleka, ki so jim jih ponujali veletrgovci ali država.

Prodajalcem namreč avtomati omogočajo, da svoj izdelek prodajo neposredno kupcu, brez posrednikov.

"Ribomat je bil dobra stvar"

So pa leta 2013 na tržnici v Krškem postavili prvi ribomat v Sloveniji. V njem je bilo mogoče kupiti sveže postrvi iz bližnje ribogojnice.

"Sistem smo dobro naštudirali," je za N1 povedal Damjan Wallner iz podjetja Akval d.o.o. iz Blance, ki je v sodelovanju z občino Krško postavilo ribomat.

"Prodajo rib smo tako dvignili na višji nivo," je dejal.

Kot je povedal, so bile izkušnje z delovanjem ribomata zelo dobre, čeprav so ribe v njem prodajali le okoli dve leti. Prišlo je namreč do zapletov z ribogojnico, zato so ribomat prodali drugemu podjetju.

Tudi tarče vandalov in lopovov

Je pa Wallner opozoril na to, da je pri izbiri lokacije prodajnega avtomata zelo pomembno, da je poskrbljeno tudi za varnost.

"Srečevali smo se namreč z vandalizmom. Nekoč so na tržnici razbili vse prodajne avtomate – jajcemat, mlekomat, vse," je povedal.

Prodajni avtomati so namreč zanimivi tudi za tatove. Vendar teh običajno ne zanimajo izdelki v njih, ampak denar, ki se v njih nabere.

Letos smo na primer poročali o vlomih v avtomat za prodajo jogurta in jajcemat. Lastnica enega od jajcematov, ki so ga tatovi uničili, je na družbenem omrežju zapisala "Ali mislijo, da so v njih milijoni?"

Na policiji pa podobne vlome beležijo tudi v mesomatih in parkomatih.

Je hrana v prodajnih avtomatih varna?

Prodaja v avtomatih je urejena s predpisi, ki tudi sicer urejajo prodajo izdelkov, pa tudi posebnimi predpisi, ki se tičejo prav prodaje v avtomatih – recimo o tehničnih pogojih, označevanju, vzdrževanju in podobnem.

Prav tako za živila, ki jih prodajajo v avtomatih, veljajo predpisi sistema HACCP, ki zagotavlja varnost in neoporečnost živil, ter predpisi, ki zagotavljajo sledljivost živil.

Pri UVHVVR so nam na vprašanje, ali je hrana iz prodajnih avtomatov varna, odgovorili, da so "neskladnosti, ki jih ugotavljajo pri tej obliki ponujanja živil, primerljive s ponudbo živil v konvencionalni obliki".

"Nekih bistvenih odstopanj torej ne zaznavamo," so dodali.

Iz tega lahko sklepamo, da so proizvodi v prodajnih avtomatih, ki jih nadzoruje uprava, varni.

Večinoma ne izdajajo računov, ne vračajo drobiža, ne sprejemajo kartic

Za razliko od neposredne prodaje prodajni avtomati večinoma ne izdajajo računov, redkokdaj tudi vračajo drobiž.

Na mnogih ni mogoče plačevati z bančno ali kreditno kartico.

Pred časom so se pojavile pobude, da bi tudi avtomati za kavo in prigrizke morali izdajati račune, o čemer smo pisali tudi mi, vendar pa je pobuda kasneje potihnila in prodajnim avtomatom vsaj za zdaj ni potrebno izdajati računov.

Ne samo mleko, meso in jajca - tudi pice in zlato

Na svetu pa obstajajo še mnogi drugi prodajni avtomati. V Švici in Avstriji recimo vam "pizzamat" naredi in speče pico po izbiri.

V Dubaju in na Češkem lahko obiščete "zlatomat" in kupite standardizirane ploščice iz čistega zlata (ingot) v različnih vrednostih.

Obstajajo pa tudi nenavadni, celo bizarni prodajni avtomati, ki so vsaj na meji dobrega okusa, vsaj po naših standardih.

Tako so na Japonskem, dokler jih niso prepovedali, obstajali prodajni avtomati z rabljenim perilom.

Pred časom smo pisali o prodajnih avtomatih na Kitajskem, v katerih so prodajali žive muce in ki so razburili svetovno javnost.

Sicer pa ponekod na Japonskem lahko v prodajnih avtomatih kupite žive hrošče, na Kitajskem pa žive akvarijske ribice.

Med bizarne bi lahko mogoče šteli še prodajne avtomate v nekaterih nočnih klubih v Veliki Britaniji, ki ponujajo balerinke za ženske, ki so se po nočnem žuranju naveličale petk.

Prodajni avtomati so torej postali več kot le kovinske škatle z gumbi – postali so ogledalo sodobne potrošnje in inovativne samooskrbe.

In če gre verjeti svetovnim trendom, bomo v prihodnje v njih dobili še marsikaj novega.

Anketa: Ali zaupate prodajnim avtomatom?

Zanima nas, ali tudi vi kupujete na prodajnih avtomatih, predvsem tistih, ki ponujajo izdelke lokalne pridelave. Ali jim zaupate?

Veseli bomo, če boste izpolnili spodnjo anketo.

Če vam aplikacija ankete ne naloži, jo lahko izpolnite tudi na tej povezavi.