Ameriškim raziskovalcem je kar pet ur uspelo obdržati pri življenju možgane prašiča, ki niso bili povezani z njegovim telesom.
Si predstavljate, da bi vaše možgane obdržali pri življenju še dolgo časa po tem, ko vam je prenehalo biti srce? Kaj bi to pomenilo? Bi veljali za živega ali mrtvega?
In kaj če bi vaše možgane presadili v drugo telo, ki je pred tem zaradi nesreče ali bolezni ostalo brez delujočih možganov? Kdo bi bil v tem primeru človek z vašimi možgani? Vi ali lastnik telesa? To morda ni več samo domena znanstvene fantastike, ampak vprašanje, s katerim se bodo morda že v bližnji prihodnosti morali spoprijeti ljudje.
Raziskovalci v Teksasu so razvili metodo, s katero so možgane pri življenju ohranili več ur, ne da bi bili povezani s telesom, poroča portal Futurism. Ekipa iz medicinskega centra univerze v Dallasu je dvema prašičema prekinila povezavo med njunima glavama in telesoma, njune možgane pa priključila na napravo, ki omogoča zunajtelesni krvni obtok (EPCC). Ta je skrbela za črpanje krvi skozi možgane in posnemala naravni pretok krvi skozi ta najpomembnejši človekov organ. Kljub pretrgani povezavi jim je uspelo normalno delovanje možganov ohraniti pet ur – dosežek, ki je z medicinskega stališča impresiven. Članek o tem so objavili v reviji Scientific Reports.
“Nova metoda omogoča raziskave, ki se osredotočajo na možgane, neodvisne od telesa, kar nam zagotavlja, da odgovorimo na fiziološka vprašanja na način, kot ga še nismo izvedli,” je v izjavi dejal profesor medicine na univerzi in glavni raziskovalec Juan Pascual. Eksperiment je ekipi raziskovalcev pomagal preučiti vpliv sladkorja.
Raziskovalna skupina je oba prašiča anestezirala in priklopila na monitorje, da bi spremljala vitalne znake. Nato so raziskovalci razrezali lobanje, da so na njune možgane namestili elektrodne sonde, prerezali pomembne arterije, ki povezujejo možgane s preostalim telesom, in jih priključili na EPCC v obliki zapletenega sistema cevi in črpalke, ki jo nadzira programska oprema, zasnovana za posnemanje naravnega pretoka krvi v možganih.
Kljub pretrgani povezavi jim je uspelo ohraniti normalno delovanje možganov pet ur – grozljiv dosežek, seveda, a tudi medicinsko impresiven. Poskus je raziskovalcem omogočil preučevanje metabolizma možganov, ločenih od drugih mehanizmov v telesu, ki lahko vplivajo na proces. Del raziskave je bil posvečen tudi prihodnjim aplikacijam za naprave za zunajtelesni krvni obtok, ki so pomembne pri nekaterih operacijah, recimo pri presaditvah srca ali operacijah na odprtem srcu.
V raziskavi so znanstveniki, ki so med celotno operacijo spremljali vitalne znake možganov, pripomnili, da so bili možgani živi še več ur po smrti prašičev, a v njih niso zaznali znakov, ki bi kazali na možgansko aktivnost višjega reda. Z drugimi besedami: človek s tako delujočimi, čeprav še živimi možgani, bi veljal za možgansko mrtvega.
